Ker je RS lastninsko pravico na spornih poslovnih prostorih pridobila originarno na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, torej še pred vpisom te pravice v njeno korist v zemljiško knjigo, bi moral upnik po prepričanju sodišča druge stopnje z izpiskom iz zemljiške knjige ali z listino, ki bi bila primerna za vpis lastninske pravice izkazati, da je bil prejšnji lastnik obravnavane nepremičnine prvotni dolžnik.
ZZZDR člen 78, 78/1, 78/4, 79, 105, 105/2. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12, 12/1. ZPP člen 370, 370/2.
razmerja med starši in otroki - razveza zakonske zveze - dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - preživljanje otroka - otrokova želja - zaslišanje otroka
Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo želja otrok, v družini katerega od staršev želita živeti, pritožbeno sodišče opravičeno dvomi v popolnost ugotovitve dejanskega stanja.
Toženi stranki sta torej, sicer res zastopani po istem pooblaščencu, povsem samostojno podali vsaka svoj odgovor na tožbo, tudi vlogo z dne 13.06.2003 je podala le drugotožena stranka zaradi umika tožbe. Zato glede teh opravil ni mogoče uporabiti 11.čl. OT, ampak le za zastopanje na naroku 26.05.2003 (če pravdni stranki zastopa isti odvetnik, lahko uveljavlja zvišanje skupne cene opravil le za 10% za vsako nadaljnjo stranko po 11.čl. OT).
odškodnina za negmotno škodo - nevarna stvar - objektivna odgovornost
1. Ker je izvedenka na vsa vprašanja tožene stranke pisno odgovorila, sodišču prve stopnje ni bilo treba izvedenko še vabiti na obravnavo.
2. Azbestni prah je nevarna stvar. Tožnik je delal pod neustreznimi pogoji zaradi katerih je zbolel za azbestno boleznijo in tožena stranka mu je za to škodo odgovorna objektivno.
lastninska pravica - gradnja na tujem zemljišču - priposestvovanje
V darilni pogodbi je očitno zapisano, da celotna parcela pripade tožencu, zato je ta na podlagi vpisa v zemljiško knjigo postal lastnik parcele. Na podlagi sklenjega pravnega posla se lastninska pravica na nepremičnini pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, zato tožnik, tudi če so mu res nameravali starši podariti zemljišče pod in ob hlevu, lastnik tega zemljišča v letu 1986 ni mogel postati.
Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 71.
dokazovanje
1. Mentor je upravičen do dodatka za vsako opravljeno in s programom mentorskega dela določeno uro, ne pa le za dve uri tedensko.
2. Ker delodajalec ni sprejel programa mentorstva, ki ima naravo spošnega akta, kar je bil skladno z 71. čl. panožne kolektivne pogodbe dolžan storiti, to ne more iti v škodo delavca (mentorja).
3. Čeprav delavec ni izpolnil obrazca "predlog obračuna mentorskega dodatka", to ni razlog za zavrnitev zahtevka iz tega naslova, saj delavec lahko tudi drugače dokazuje obseg opravljenega mentorskega dela.
Tožena stranka je komanditna družba in kot taka spada med osebne družbe. Skladno z 2. odst. 136. člena ZGD se za komanditno družbo uporabljajo določbe, ki veljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo.
Ker ZGD ne vsebuje določb, na podlagi katerih bi odpravnina ob razrešitvi oz. odpoklicu pripadala osebi, ki vodi družbo z neomejeno odgovornostjo, tožnik nima pravice do odpravnine. Ta je skladno z 449. čl. ZDR predvidena le za poslovodjo v d.o.o., ki je kapiatalska družba.
ZOR člen 390, 390/1, 390, 390/1. ZPPSL člen 111, 111/1, 111, 111/1.
zastaranje terjatve
Res je po določilu 1. odst. 390. čl. ZOR zastaranje pretrgano že s prvo tožbo, le v primeru, če je bila tožba zoper dolžnika zavržena zaradi nepristojnosti sodišča, ali iz kakšnega drugega vzroka, ki se ne tiče same stvari, pa vloži upnik novo tožbo v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila tožba zavržena. V konkretnem primeru je bil izvršilni predlog tožeče stranke za izterjavo teh dveh terjatev zavrnjen, saj je to razvidno iz sklepa Okrajnega sodišča v K. z dne 2.12.2002, opr.št. 0001 Ig 2002/00900, vendar iz razloga, ker je sodišče ugotovilo, da se je proti dolžniku dne 16.9.1999 začel stečajni postopek in da po 1. odst. 111. čl. ZPPSL od dneva začetka stečajnega postopka proti dolžniku ni mogoče dovoliti prisilne izvršbe, niti ukrepov zavarovanja. To pa res pomeni, da je sodišče v zvezi s tem izvršilnim predlogom odločilo sicer z zavrnitvijo predloga, vendar očitno iz razlogov, ki se ne tičejo stvari same. Zato bi bilo po mnenju pritožbenega sodišča v tem primeru res treba uporabiti določilo 1. odst. 390. čl. ZOR, kar pa pomeni, da sporni terjatvi nista zastarali.