pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Iz poštnega žiga o oddaji priporočene pošiljke s pritožbo tožnika je razvidno, da je bila ta oddana na pošto 8. 9. 2018, torej prepozno. Zato je organ prve stopnje pravilno in zakonito zavrgel tožnikovo pritožbo iz tega razloga.
komunalni prispevek - skrajšani postopek - en objekt ali več objektov
V uvod odločbe ne spada navedba vseh zakonov in podzakonskih aktov, na podlagi katerih organ v zadevi odloča. Pa tudi sicer kršitev določbe 212. člena ZUP ne pomeni kršitve iz drugega odstavka 237. člena ZUP.
Sodišče ocenjuje tožnikov ugovor o kršitvi določb postopka, ker mu pred izdajo odločbe ni bilo omogočeno sodelovanje, kot neutemeljen in v celoti pavšalen, saj iz upravnih odločb izhaja vir pridobitve podatkov, tožnik pa ni v pritožbi (ne navaja pa tega niti v tožbi) navedel nobenega konkretnega podatka (dejstva), ki bi bil neskladen s podatki uradnih evidenc, da bi organ v pritožbenem postopku moral ugotoviti nepravilnost pri izbiri postopka, tožnika zaslišati in mu s tem dati možnost, da se zaradi zavarovanja svojih pravic oziroma pravnih koristi izjasni o uradnih podatkih.
Odmera komunalnega prispevka je odvisna od konkretnih značilnosti stavbnega zemljišča, na katerem stoji objekt, ne pa od zemljiške parcele, ki jo tožnik napačno enači s stavbnim zemljiščem. Organ je torej pravilno uporabil materialni predpis, s tem ko je za vsak objekt na parceli, upoštevaje stavbno zemljišče, ki objektu pripada, tožniku izdal odločbo, saj gre, glede na nesporno število treh objektov, za tri kratno obveznost plačila komunalnega prispevka za kanalizacijsko omrežje, in posledično za tri upravne zadeve.
trošarine - uporaba etilnega alkohola - oproščeni uporabnik - presežene količine trošarinskih izdelkov, odobrenih v dovoljenju
Sodišče zavrača tožničine ugovore, da proizvajalci zdravil pridobijo pravico do oprostitve plačila trošarine na podlagi 44. člena ZTro, saj 6. točka 4. člena ZTro veže status oproščenega uporabnika na izdano dovoljenje carinskega organa. Takšno stališče je zavzela tudi sodna praksa, iz katere izhaja, da v primeru, ko fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. člena ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki. Ko je dovoljenje izdano, je presoja, ali je določena oseba oproščena plačila trošarine, povezana le še z vprašanjem vsebine tega dovoljenja in ne več z vprašanjem razlage 44. člena ZTro.
davek na motorna vozila - zaseg listin - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija odločitev o vprašanju, ki se tiče zbiranja dokaznega gradiva in zavarovanja dokazov, ki so potrebni za izvedbo nadaljnjih postopkov in s tem za odločitev, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt, niti akt, ki ga je dopustno samostojno izpodbijati v upravnem sporu.
davčni inšpekcijski postopek - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - stroški postopka - stroškovna odločitev - odločitev o glavni stvari
Navedbe toženke, da ne vidi razlogov, da o stroških postopka zavarovanja ne bi smelo biti odločeno z aktom (odločbe oziroma sklepom), izdanim v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, v zvezi s katerim je bilo odrejeno zavarovanje, so v direktnem nasprotju z določbami ZUP, da mora organ o stroških postopka odločiti v posebnem sklepu, če ne odloči o stroških v sklepu, s katerim je končan postopek. V zadevi namreč ni sporno, da je bil postopek zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti končan - ustavljen. Postopek zavarovanja je bil začet s sklepom finančnega organa z dne 26. 4. 2018, je potekal samostojno in neodvisno od postopka inšpekcijskega nadzora, lahko da vzporedno in iz razlogov, ki so nastali v DIN, kot navaja toženka, vendar pa gre za samostojen postopek, ki se lahko konča na različne načine in so v tem postopku tudi zagotovljena pravna sredstva.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - obnova kazenskega postopka - očitno nerazumna zadeva
Ker je dejstva in dokaze, ki jih je uveljavljal tožnik, presojalo sodišče, pristojno za odločanje o predlogu za obnovo postopka ter sklenilo, da ni zakonskih pogojev za obnovo postopka po 410. členu ZKP, ponovna prošnja za obnovo postopka utemeljena z istim oziroma enakim, tudi po mnenju sodišča nima izgleda za uspeh in so bile v tem primeru pravilno uporabljene določbe 24. člena ZBPP in prošnja zavrnjena.
Sporno je, ali lahko organ po dvanajstih letih odločbo iz leta 2006 razglasi za neveljavno in izda novo odločbo o plačilu komunalnega prispevka.
Odločitev o prenehanju veljavnosti nadomestne odločbe z 21. 6. 2006, sprejeto v 2. točki izreka izpodbijane odločbe, ki jo prvostopenjski organ utemeljuje z navedbami o tem, da tožnica ni poravnala obveznosti, ki so ji bile z navedeno odločbo naložene in o spremenjenem načinu in pravni podlagi za izračun komunalnega prispevka, je po presoji sodišča nezakonita, saj pravnomočne in izvršljive upravne odločbe iz navedenih razlogov ni mogoče razveljaviti.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - obrazec - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge
ZBPP ne določa, da bi bila obvezna sestavine prošnje za dodelitev BPP dokazilo o višini prejemkov prosilca v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP, ampak je to podatek, ki ga služba za BPP ugotavlja in preverja po uradni dolžnosti. To pa pomeni, da prošnje za dodelitev BPP ni mogoče zavreči, ker prosilec ne predloži dokazila o višini prejemkov.
priznanje statusa civilnega invalida vojne - sposobnost biti stranka - stranka v postopku upravnega spora - zavrženje tožbe - procesna legitimacija - obseg pooblastila odvetniku - smrt stranke - smrt pooblastitelja - neprenosljiva osebna pravica
Ko stranka med postopkom (upravnim ali sodnim) umre, se postopek lahko nadaljuje, kadar je predmet postopka pravica, obveznost ali pravna korist, ki lahko preide na pravne naslednike. Pravice, ki je osebna in vezana na določeno osebo, pa ni mogoče prenašati na druge, saj taka pravica s smrtjo njenega nosilca ugasne in je zato tudi ni mogoče podedovati. V skladu s 87. členom ZVojI pravic po tem zakonu ni mogoče prenesti na drugega (prvi odstavek), pač pa se lahko podedujejo in dedičem na podlagi ustreznih dokazil izplačajo zgolj denarni prejemki, ki so že zapadli v plačilo, pa ob smrti uživalca pravice še niso izplačani (drugi odstavek). Glede na opisano ureditev lahko torej dediči dedujejo le tiste prejemke, odmerjene po ZVojI, ki so bili uživalcu pravice priznani z dokončno in izvršljivo odločbo (tako tudi sodba Upravnega sodišča RS št. I U 1425/2012 z dne 12. 3. 2013), kar pa za obravnavani primer ne velja.
ZBPP člen 13, 14, 14/3, 22, 22/2, 22/2-2, 22/2-3, 22/2-7. ZUP člen 140, 140/1, 140/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč - trditveno in dokazno breme
Osebne razmere, na kakršne se sklicuje tožnik, je mogoče upoštevati pri dodelitvi izjemne brezplačne pravne pomoči zaradi zdravstvenih razlogov prosilca, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem, obremenjeni z upravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje. Tožena stranka je tožnika izrecno pisno pozvala, da naj v dodatno določenem roku predloži dokaze o takih stroških, česar pa tožnik ni storil, niti ni zaprosil za podaljšanje danega roka, zaradi česar je tožena stranka logično pravilno sklepala, da taki stroški niso izkazani in tožniku zato tudi ni odobrila izjemne BPP.
Od pristojnega organa v upravnem postopku ni mogoče zahtevati, da uradoma ugotavlja morebiten obstoj okoliščin, ki jih tožnik kot stranka upravnega postopka konkretno sploh ne navaja in jih konkretizirano niti ne zatrjuje oziroma jih navaja zgolj tako posplošeno, da na podlagi njegovih navedb ni mogoče sklepati o tem, za kakšne okoliščine naj bi sploh šlo.