brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - obnova kazenskega postopka - očitno nerazumna zadeva
Ker je dejstva in dokaze, ki jih je uveljavljal tožnik, presojalo sodišče, pristojno za odločanje o predlogu za obnovo postopka ter sklenilo, da ni zakonskih pogojev za obnovo postopka po 410. členu ZKP, ponovna prošnja za obnovo postopka utemeljena z istim oziroma enakim, tudi po mnenju sodišča nima izgleda za uspeh in so bile v tem primeru pravilno uporabljene določbe 24. člena ZBPP in prošnja zavrnjena.
javno povabilo - zavrnitev ponudbe - kršitev pogodbenih obveznosti - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Toženec je odločitev o zavrnitvi sprejema ponudbe sprejel, ker da je tožnik kršil pogodbeno obveznost, s tem, ko je usposabljanje A.A. potekalo na način, ki je v nasprotju s pogodbo oziroma določbami JP, ki je bil podlaga za sklenitev pogodbe. Iz podatkov spisa je sicer razvidno (in kar potrjuje tudi tožnik v tožbi), da je bil tožnik o očitani kršitvi s strani toženca sicer seznanjen, vendar je bil o tem seznanjen v postopku, v katerem je prišlo do očitane kršitve (tj. v postopku JP za program Usposabljanje na delovnem mestu), ne pa v tem postopku, ki je predmet presoje v upravnem sporu.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe
Sklep prvostopenjskega organa o zavrnitvi zahteve za izločitev navedenih uradnih oseb ne uživa samostojnega pravnega varstva in po presoji sodišča ni upravni akt, ki se v skladu z določbama 2. člena in 5. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu (enako tudi v sodbi Vrhovnega sodišča RS I Up 352/2016 z dne 10. 5. 2017 in sklepih I Up 113/2018 z dne 29. 8. 2018 in I Up 60/2020 z dne 9. 9. 2020).
davek na motorna vozila - zaseg listin - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija odločitev o vprašanju, ki se tiče zbiranja dokaznega gradiva in zavarovanja dokazov, ki so potrebni za izvedbo nadaljnjih postopkov in s tem za odločitev, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt, niti akt, ki ga je dopustno samostojno izpodbijati v upravnem sporu.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Iz poštnega žiga o oddaji priporočene pošiljke s pritožbo tožnika je razvidno, da je bila ta oddana na pošto 8. 9. 2018, torej prepozno. Zato je organ prve stopnje pravilno in zakonito zavrgel tožnikovo pritožbo iz tega razloga.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - obrazec - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge
ZBPP ne določa, da bi bila obvezna sestavine prošnje za dodelitev BPP dokazilo o višini prejemkov prosilca v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP, ampak je to podatek, ki ga služba za BPP ugotavlja in preverja po uradni dolžnosti. To pa pomeni, da prošnje za dodelitev BPP ni mogoče zavreči, ker prosilec ne predloži dokazila o višini prejemkov.
ZG člen 21, 21/6. ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7.
gozd - gojenje in izkoriščanje gozda - gozd s posebnim namenom - nevložitev pritožbe
Relevantno dejansko stanje za odločitev v obravnavani zadevi je, da ima parcela 2350/10 k.o. ... status gozda s posebnim namenom, kar preprečuje organu izdajo dovoljenja za krčitev gozda.
Odgovor na tožnikovo vprašanje, kdaj je gozd šteti za gozd s posebnim namenom je torej, ko je kot tak razglašen s predpisom lokalne skupnosti oziroma vlade. Kolikor tožnik meni, da za gozd ne gre, mora spremeniti njegovo osnovno namensko rabo pri katastrskem organu. Ob sedanjem pravnem stanju parcele, ko je parcela po stanju katastra gozd in je v Odoku MOL opredeljena kot gozd s posebnim namenom, pa organ ni mogel odločiti drugače, glede na šesti odstavek 21. člena ZG.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1.
stroški v upravnem sporu - stroški stranke z interesom - nepotrebni stroški
Stroškovni zahtevek stranke z interesom v upravnem sporu ni utemeljen, saj njene navedbe v vlogi niso vplivale na odločitev sodišča, zato ne gre za postopek potrebne stroške.
priznanje statusa civilnega invalida vojne - sposobnost biti stranka - stranka v postopku upravnega spora - zavrženje tožbe - procesna legitimacija - obseg pooblastila odvetniku - smrt stranke - smrt pooblastitelja - neprenosljiva osebna pravica
Ko stranka med postopkom (upravnim ali sodnim) umre, se postopek lahko nadaljuje, kadar je predmet postopka pravica, obveznost ali pravna korist, ki lahko preide na pravne naslednike. Pravice, ki je osebna in vezana na določeno osebo, pa ni mogoče prenašati na druge, saj taka pravica s smrtjo njenega nosilca ugasne in je zato tudi ni mogoče podedovati. V skladu s 87. členom ZVojI pravic po tem zakonu ni mogoče prenesti na drugega (prvi odstavek), pač pa se lahko podedujejo in dedičem na podlagi ustreznih dokazil izplačajo zgolj denarni prejemki, ki so že zapadli v plačilo, pa ob smrti uživalca pravice še niso izplačani (drugi odstavek). Glede na opisano ureditev lahko torej dediči dedujejo le tiste prejemke, odmerjene po ZVojI, ki so bili uživalcu pravice priznani z dokončno in izvršljivo odločbo (tako tudi sodba Upravnega sodišča RS št. I U 1425/2012 z dne 12. 3. 2013), kar pa za obravnavani primer ne velja.
ZBPP člen 13, 14, 14/3, 22, 22/2, 22/2-2, 22/2-3, 22/2-7. ZUP člen 140, 140/1, 140/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč - trditveno in dokazno breme
Osebne razmere, na kakršne se sklicuje tožnik, je mogoče upoštevati pri dodelitvi izjemne brezplačne pravne pomoči zaradi zdravstvenih razlogov prosilca, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem, obremenjeni z upravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje. Tožena stranka je tožnika izrecno pisno pozvala, da naj v dodatno določenem roku predloži dokaze o takih stroških, česar pa tožnik ni storil, niti ni zaprosil za podaljšanje danega roka, zaradi česar je tožena stranka logično pravilno sklepala, da taki stroški niso izkazani in tožniku zato tudi ni odobrila izjemne BPP.
Od pristojnega organa v upravnem postopku ni mogoče zahtevati, da uradoma ugotavlja morebiten obstoj okoliščin, ki jih tožnik kot stranka upravnega postopka konkretno sploh ne navaja in jih konkretizirano niti ne zatrjuje oziroma jih navaja zgolj tako posplošeno, da na podlagi njegovih navedb ni mogoče sklepati o tem, za kakšne okoliščine naj bi sploh šlo.