Toženka je preverjala, ali tožnik izpolnjuje obveznosti, ki so mu naložene z regulacijsko odločbo, kar pomeni, da je ravnala v skladu s predpisi s področja upravnega prava in da je odločala v zadevi iz njene (upravne) pristojnosti. Gre za reguliran trg, pri katerem operater ni prost pri oblikovanju vseh pogodbenih določil, tj. pri oblikovanju cene za operaterski dostop. Če je v okviru cenovnega nadzora z upravno odločbo ugotovljeno, da zavezanec ni spoštoval odločbe, ker je zaračunaval previsoko ceno, je glede na zakon in regulatorno odločbo utemeljen ukrep, s katerim mu toženka naloži, naj to kršitev odpravi, tj. vrne preveč zaračunani znesek. Zato v civilnopravna razmerja ni poseženo v nasprotju s predpisi in niti mimo pristojnosti, ki jo toženki daje zakon.
Sklicevanje na obrazložitev regulatorne odločbe ne more biti pravno upoštevno, saj mora biti pravilo, ki ga je treba upoštevati, oblikovano v izreku, ker se o pravici oziroma obveznosti odloči z dispozitivom odločbe. Materialno pravnomočen postane samo dispozitiv odločbe, s katerim se glede na ugotovljeno dejansko stanje v konkretnem primeru odloča o pravni posledici, ki sledi iz abstraktne pravne norme; drugi sestavni deli odločbe, npr. obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, ne postanejo pravnomočni.
Tožnik pravilno opozarja, da je drugostopenjski organ pri tem, ko je en del odločbe ohranil v veljavi, neutemeljeno spremenil pravno podlago tiste odločitve, ki je ostala v veljavi, tj. za odklop toplarja.
Stranka mora imeti v primeru, če drugostopenjski organ sam dopolnjuje postopek, zagotovljene pravice, ki ji gredo po ZUP v postopku na prvi stopnji. Preden torej drugostopenjski organ izda odločbo o pritožbi, ki jo opre na drugačna dejstva kot prvostopenjski organ, mora dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Seveda to velja pod pogojem, da je bil postopek o neki zadevi sploh že začet. Drugostopenjski organ tistega postopka, ki ni bil uveden, ne more dopolnjevati.
Odlok o odpravi in razveljavljenju vseh pravnih predpisov, izdanih med okupacijo, po okupatorjih in njihovih pomagačih, o veljavnosti odločb izdanih v tej dobi, o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v trenutku okupacije po sovražniku (1945) člen 8, 9.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - vrnitev premoženja
Sodišče se s tožnico strinja, da je bila Napotilna odločba okupatorja z dne 29. 5. 1941 razveljavljena na podlagi 8. člena Odloka o odpravi in razveljavljenju vseh pravnih predpisov, izdanih med okupacijo, po okupatorjih in njihovih pomagačih, o veljavnosti odločb izdanih v tej dobi, o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v trenutku okupacije po sovražniku.
ZDavP-2 člen 97, 97/3. ZUS-1 člen 28, 28/2, 28/4, 69, 69/1.
zaposlovanje invalidov - molk organa - upravni spor - rok - spor polne jurisdikcije
Sodišče sme meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje.
pobuda za razpis referenduma - standard obrazloženosti - lokalni referendum
Za referendum v lokalni skupnosti se uporablja le III. Poglavje ZRLI, ki nosi naslov „Postopek za izvedbo referenduma“, to pa so določbe od člena 30 do vključno 56 ZRLI.
Tožnik v nasprotju z določbami ZLS ni dobil možnosti, da bi se seznanil s pravnim mnenjem župana glede (ne)dopustnosti referenduma in da bi dobil možnost, da v 8 dneh z županove strani opredeljeno neskladje pobude z zakonom odpravi.
objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zadeva ni očitno nerazumna - zaščitni ukrepi - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini
Za tožnico ni bila izdelana ocena o ogroženosti s strani pristojnega centra za socialno delo, zato je tožena stranka o tožničini prošnji za dodelitev BPP pravilno odločala ob upoštevanju določil ZBPP in ne ZPND. Glede na to, da tožnica zatrjuje ogroženost s strani svojih hčera, pri čemer opisuje konkretne dogodke, ki ju njeni hčeri izvajata na njeno škodo, upoštevajoč tudi podano kazensko ovadbo, podano na pristojno tožilstvo zoper eno od hčera, je po presoji sodišča tožena stranka prekoračila standard očitnosti pri ugotavljanju, ali je zadeva očitno nerazumna, kar je v nasprotju s 24. členom ZBPP in namenom, ki izhaja iz teh določb.
invalidnost - odstotek invalidnosti - vojaški invalid - zdravje
Najvišji odstotek invalidnosti za težjo obliko ugotovljene nevrotične motnje je 60%. Tožniku je torej že v letu 1985 bila priznana najvišja možna stopnja invalidnosti za njegovo bolezen, tako da tudi s tega vidika zvišanje odstotka invalidnosti ni mogoče.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - pravno svetovanje in zastopanje - pravno svetovanje - očitno nerazumna zadeva
Tožena stranka je pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča, saj niso izpolnjeni pogoji po 24. členu ZBPP niti po tretjem odstavku 26. člena ZBPP.
Tožena stranka je postopek obnovila, pri čemer je z izpodbijano odločbo prvo izdano odločbo odpravila, kar pomeni, da navedena odločba v trenutku izdaje nove odločbe več ni obstajala in je tako šteti, da je tožena stranka odmerno odločbo izdala 8. 3. 2017, kar pa je po tem, ko je tožnik dne 12. 1. 2017 podal samoprijavo. V sled navedenega je tako tudi pravočasno uveljavljanje stroškov za prehrano in potne stroške.
davčna izvršba - izterjava druge denarne nedavčne obveznosti - stečajni postopek - odpust obveznosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izpodbijan sklep o davčni izvršbi je bil tožniku izdan na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, torej odločbe o prekršku, na katero je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan, saj s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova .
Tako tožnik v postopku davčne izvršbe ne more ugovarjati izvršilnemu naslovu, niti za to presojo ni pristojni davčni organ, pač pa je pristojen le za njegovo izvršitev, kolikor so izpolnjeni pogoji določeni v ZDavP-2.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - verjeten izgled za uspeh
Tožena stranka je pravilno presojala, ali obstoji pravica do sodnega varstva, katere uresničevaje se varuje z BPP.
Glede na predstavljen obseg podatkov o zadevi s strani tožnika v prošnji za BPP, je tožena stranka prošnjo ustrezno obravnavala in tudi po presoji sodišča tožnik v prošnji niti ni zatrjeval dejanskega stanja, ki bi dajalo podlago za vložitev tožbe pred sodiščem splošne pristojnosti.
odmera dohodnine - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - informativni izračun dohodnine - rok - ugovor
Davčni zavezanec lahko na podlagi drugega odstavka 271. člena ZDavP-2 uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi po poteku roka za vložitev napovedi, vendar najpozneje v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine. To je možno le v primeru, kadar gre za napoved, ki jo je davčni zavezanec vložil v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2, torej v primeru, če informativni izračun davčnemu zavezancu ni bil vročen v predpisanem roku.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1. ZUreP-2 člen 245. ZZelP člen 10, 29.
javno dobro - dodelitev statusa - nastanek javnega dobra - javna železniška infrastruktura - tožba na ugotovitev ničnosti - ugotovitev ničnosti odločbe
Tožena stranka je z upravno odločbo, s katero je ugotovila, da je Republika Slovenija lastnica v izreku navedenih nepremičnin, posegla v pravnomočno odločitev stvarno pristojnega sodišča, ki je ugotovilo, da je lastnik te nepremičnine tožnik. Takšna odločitev je sprejeta v zadevi iz sodne pristojnosti, zato je del izreka izpodbijane upravne odločbe sodišče izreklo za nično.
Pri presoji odločitve drugega dela izreka izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka odločila, da se nepremičninam dodeli status javno dobro - železniška infrastruktura, sodišče pritrjuje tožeči stranki, da postopek za pridobitev statusa grajenega javnega dobra ureja predpis, veljaven v času izdaje izpodbijane odločbe, ZUreP-2, ki ga tožena stranka (v zvezi s podelitvijo statusa javnega dobra - javne železniške infrastrukture) ni upoštevala, niti se nanj ni sklicevala.
Za zastaranje obveznosti plačila rudarske sanacnine (za izkoriščanje tehničnega kamna) se uporabljajo pravila ZDavP-2, da zastara pravica do odmere davka v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo - nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - stranka v postopku - lokalna skupnost
Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pomeni davčnopravno razmerje, ki je urejeno z davčnopravnimi predpisi. Stranki davčnopravnega razmerja pa sta praviloma davčni zavezanec in organ, ki davek odmerja. Občina kot javnopravni subjekt, ki je upravičen do sredstev iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ni stranka oziroma stranska udeleženka postopka odmere nadomestila, ker v njem sama ni zavezanec in tudi ne varuje nobene svoje pravice ali pravne koristi, niti ni organ, ki nadomestilo odmerja, saj so bile te naloge z zakonom prenesene v pristojnost davčnega organa.
V postopkih, v katerih pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine, ima lokalna skupnost po 93. členu ZLS pravico biti obveščena, nima pa pravice sodelovati v teh postopkih, če niso prizadete njene pravice in pravne koristi.
prošnja za brezplačno pravno pomoč - brezplačna pravna pomoč za vložitev ustavne pritožbe - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - verjeten izgled za uspeh
Prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh v zadevi, v kateri zaproša za dodelitev brezplačne pravne pomoči, to je za vložitev ustavne pritožbe v kazenski zadevi, saj ni niti v okviru postopka odločanja o prošnji za dodelitev BPP niti v tožbi zatrjeval, da je v obravnavani zadevi izčrpal vsa pravna sredstva, pa tudi ne, da so podani ostali pogoji za vložitev ustavne pritožbe.
davek na motorna vozila - zaseg listin - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija odločitev o vprašanju, ki se tiče zbiranja dokaznega gradiva in zavarovanja dokazov, ki so potrebni za izvedbo nadaljnjih postopkov in s tem za odločitev, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt, niti akt, ki ga je dopustno samostojno izpodbijati v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - obrazec - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge
ZBPP ne določa, da bi bila obvezna sestavine prošnje za dodelitev BPP dokazilo o višini prejemkov prosilca v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP, ampak je to podatek, ki ga služba za BPP ugotavlja in preverja po uradni dolžnosti. To pa pomeni, da prošnje za dodelitev BPP ni mogoče zavreči, ker prosilec ne predloži dokazila o višini prejemkov.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1.
stroški v upravnem sporu - stroški stranke z interesom - nepotrebni stroški
Stroškovni zahtevek stranke z interesom v upravnem sporu ni utemeljen, saj njene navedbe v vlogi niso vplivale na odločitev sodišča, zato ne gre za postopek potrebne stroške.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe
Sklep prvostopenjskega organa o zavrnitvi zahteve za izločitev navedenih uradnih oseb ne uživa samostojnega pravnega varstva in po presoji sodišča ni upravni akt, ki se v skladu z določbama 2. člena in 5. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu (enako tudi v sodbi Vrhovnega sodišča RS I Up 352/2016 z dne 10. 5. 2017 in sklepih I Up 113/2018 z dne 29. 8. 2018 in I Up 60/2020 z dne 9. 9. 2020).