ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-2, 129/1-4, 143, 240. ZJC-B člen 19.
razlastitev - pravni interes za udeležbo v postopku - stranski udeleženec - izločitev uradne osebe
Upravna zadeva je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične osebe ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (prvi odstavek 2. člena ZUP). To pomeni, da se odloča v upravnem razmerju med določenimi pravnimi subjekti in se odločitev nanaša na te pravne subjekte, ki v tem razmerju nastopajo. Organ torej, ko je zahtevo tožnika presojal glede na zahteve, vložene s strani drugih fizičnih oseb, ne da bi upošteval pri tem razloge, ki jih je za priznanje statusa stranskega udeleženca uveljavljal tožnik, o njegovi zahtevi sploh ni odločal.
napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Razlogi za zavrnitev v izpodbijani odločbi niso pojasnjeni na način, iz katerih bi izhajalo, da toženka prvega pogoja glede strokovnega izpita dejansko ne izpolnjuje, saj se toženka ni opredelila glede po presoji sodišča relevantne informacije Zbornice zdravstvene in babiške nege z dne 29. 1. 2019, da tožnici v zdravstveni dejavnosti ni potrebno opravljati pripravništva in strokovnega izpita. Ob dejstvu, da lahko opravljen strokovni izpit po stališču toženke pomeni katerikoli opravljen izpit, ne zgolj izpit iz področja socialnega varstva, se sodišču postavlja vprašanje neenake obravnave tožnice, kolikor ji na svojem področju (zdravstvo) glede na število opravljenih praktičnih ur, ni treba opravljati strokovnega izpita in bi to po presoji sodišča pomenilo, da podzakonski akt tožnici onemogoča napredovanje v naziv, kar bi bilo po presoji sodišča pravno nevzdržno.
brezplačna pravna pomoč - tujci - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - dopolnitev vloge - dokazila
Tožena stranka je tožnika pozvala na dopolnitev njegove vloge, kar je tožnik tudi storil, ne da bi priložil dokazila pristojnih organov s Kosova, kar pa je ustrezno pojasnil. Sodišče zato ugotavlja tudi, da je tožena stranka imela na razpolago dovolj podatkov za ugotavljanje tožnikovega materialnega položaja, saj ji tudi prvi odstavek 33. člena ZBPP daje pooblastilo, da zbere podatke o materialnem položaju prosilca oziroma upravičenca iz prvega odstavka 20. člena tega zakona ter druge podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena oziroma podatke o nasprotni stranki iz drugega odstavka prejšnjega člena, kadar in če je to potrebno za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Razen tega tožena stranka s tem, ko je od tožnika zahtevala predložitev ustreznih dokazil glede njegovega premoženja na Kosovu, ni zahtevala dopolnitve vloge v smislu prvega odstavka 67. člena ZUP, temveč predložitev dokazov v smislu drugega odstavka 140. člena ZUP.
okoljevarstveno soglasje - stranski udeleženec - rok za priglasitev udeležbe
Za odločitev o vprašanju, ali velja rok iz tretjega odstavka 64. člena ZVO-1 (tj. 35 dni od objave javnega naznanila) tudi za vlogo, s katero oseba zahteva vstop v postopek z izkazovanjem pravnega interesa po ZUP je bistveno, da take osebe niso v enakem položaju kot osebe iz drugega odstavka 64. člena ZVO-1, za katere velja zakonska domneva, da izkazujejo pravni interes že na podlagi dejstva, da na vplivnem območju stalno prebivajo oziroma so lastniki nepremičnin. Tem namreč v svoji zahtevi za vstop v postopek pravnega interesa ni treba posebej izkazovati, osebe, ki pravni interes šele uveljavljajo, pa morajo v skladu z drugim odstavkom 142. člena ZUP v svoji vlogi določno navesti, v čem je njihov pravni interes, in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - pomanjkljiva dokazna ocena
Izpodbijani akt ima notranje nasprotje oziroma pomanjkljivost v ključnem elementu obrazložitve. Tožnik dejstva, da je bil predlagan za pričo zoper navedene nekdanje člane dagestanske vlade, ni mogel navesti v prvotnem postopku, saj je za to dejstvo izvedel šele po končanem prvotnem postopku. Tožena stranka se tako do tega dejstva, ki ga je tožnik v zahtevku prvič navedel, ni mogla opredeliti že v predhodnem postopku; v konkretnem postopku pa je le povzela tožnikove navedbe v zvezi z navedenim, ni pa v zvezi z njimi naredila dokazne ocene.
Tožnik se je že v upravnem postopku in tudi v upravnem sporu skliceval na priložene informacije o izvorni državi, do katerih se v tem kontekstu tožena stranka ni opredelila, pa bi se skladno s sodno prakso ESČP morala. Tožena stranka je sicer navedla, da se je do informacij že opredelila v prvotnem postopku, vendar pa sodišče ugotavlja, da se je do njih opredelila le z vidika, da je zoper tožnika v Rusiji vložena obtožnica zaradi kaznivega dejanja korupcije (kar je tožnik zatrjeval že v prvotnem postopku), ne pa z vidika zatrjevanega novega dejstva, da mu ob vrnitvi v Rusijo grozi resna škoda, ker je predlagan za pričo v postopkih zoper nekdanje dagestanske člane vlade. Zato sodišče izpodbijanega akta ne more preizkusiti, saj se tožena stranka ni opredelila do novo zatrjevanega dejstva in ne do informacij o izvorni državi v zvezi s tem.
Prisotnost pooblaščenca v disciplinskem postopku ni obvezna, zato sodišče ne vidi kršitve pravice do učinkovitega sodnega varstva. Tožnik je imel dovolj časa, da si zagotovi pooblaščenca in sicer je to čas od 29. 1. 2019 do 12. 2. 2019 in še nadaljnjih 8 dni, v katerem naj bi posredoval dokazilo o izvedenih aktivnostih za pridobitev pooblaščenca.
ZUP člen 9, 146, 237, 237/2, 237/2-7. URS člen 22, 32.
karantena - nalezljive bolezni - omejitev svobode gibanja - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Predmetna odločba ne vsebuje navedbe glede ugotovljenega dejanskega stanja in posledično tudi ne vsebuje presoje dokazov, niti ne vsebuje razlogov, ki bi glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejeto odločitev, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Načelo zaslišanja stranke daje stranki tri temeljne pravice: pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka, pravico izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah ter pravico izpodbijati ugotovitve in navedbe organa in nasprotnih strank ter drugih udeležencev postopka. Upravni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, na katere se mora opirati odločba.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - cenitev davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - nenapovedani dohodki - simuliran (navidezni) pravni posel - opcijska pogodba - zamudne obresti - instrukcijski rok
Določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je specialna določba. Z njo je samostojno urejeno vprašanje obdavčitve nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb in posledično odmera davka na tej podlagi ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo o odmeri dohodnine za posamezno leto. Gre za dva samostojna postopka. Predhodna obnova postopka odmere dohodnine zato ni potrebna. Ugotovitev davčne osnove z oceno je posledica opustitve dolžnega ravnanja s strani zavezanca za davek. Temu logično sledi tudi določa šestega odstavka 68. člena ZDavP-2, po kateri je na zavezancu, da dokaže morebitno nižjo davčno osnovo od ocenjene.
Določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je namenjena temu, da se preko posrednih kazalnikov poskuša oceniti višino dohodkov, ki so v določenem obdobju ostali nenapovedani davčnemu organu in posledično neobdavčeni. Poskuša se čim bolj verjetno ugotoviti višino vseh dohodkov, od katerih ni bil plačan davek (pa ne gre za dohodke, od katerih se davki ne plačajo), ne da bi jih bilo treba hkrati konkretizirati še po njihovi vrsti, obsegu in datumu prejema. V navedenem postopku se zato podlaga izplačil ni ugotavljala, saj to ni relevantno za odločitev. Predmet obdavčitve po določbi petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je na predpisan način ugotovljena razlika, ne glede na vir oziroma vrsto dohodkov, iz katerih izvira.
ZIntPK člen 4, 4-3, 13, 16. Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije (2012) člen 21. ZUP člen 37, 214.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - zaključne ugotovitve KPK - župan - odvetniške storitve - opravljanje pridobitne dejavnosti - preprečevanje korupcije - nezdružljivost s funkcijo župana - nasprotje interesov - subsidiarna uporaba ZUP - ugotavljanje dejanskega stanja - dokazni predlog - zaslišanje - vnaprejšnja dokazna ocena
Tožnik je v postopku navajal dejstva, s katerimi je utemeljeval upravičenost plačila odvetniških storitev navedeni odvetniški družbi s strani Občine A: in ne s strani tožnika, kot fizične osebe in ni navajal zgolj dejstvo, da so bile predmetne odvetniške storitve obračunane v skladu z veljavno Odvetniško tarifo, kot to napačno navaja toženka v obrazložitvi izpodbijanega akta. Do teh konkretnih navedb in po presoji sodišča relevantnih tožnikovih ugovorov, se toženka ni opredelila.
Upravni organ lahko predlagane dokaze, za katere meni, da niso pomembni za odločitev, zavrne, vendar se zavrnitev predlaganih dokazov ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno oceno. Ko stranka predlaga izvedbo dokazov in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, je organ dolžan predlagani dokaz izvesti in ne sme že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov. Navedeno pomeni, da upravni organ ne sme vrednotiti uspeha predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo.
davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - objektivna merila za razvrstitev blaga v KN - uvrstitev v tarifno številko - pomanjkljiva obrazložitev
Davčni organ se je pri svoji presoji pravnega vprašanja, v katero tarifno številko KN se uvršča obravnavano vozilo, v celoti oprl na mnenje Oddelka za TARIC. Tožnik je temu mnenju ugovarjal, in sicer je dal nanj številne argumentirane pripombe, pri čemer se je tudi skliceval na predlagane oziroma predložene dokaze (ogled vozila in listinske dokaze ter predložene barvne fotografije vozila). Davčni organ je tožnikov ugovor pavšalno zavrnil z ugotovitvijo, da navedbe tožnika iz ugovora in predložena dokazila ne predstavljajo ničesar novega, kar posredovana informacija pristojnega organa za uvrstitev blaga v KN ne vsebuje.
davčna izvršba - vročanje - elektronsko vročanje - vročanje pravni osebi - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve
Toženka je pravilno pojasnila način vročanja pravni osebi. Po tretjem odstavku 85.a člena ZDavP-2 davčni organ vloži dokument, ki ga je treba vročiti v portal e-davki in prek njega obvesti zavezanca za davek, da je prejel dokument, ki mu ga je treba vročiti. Informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu zavezanec za davek prejme tudi na elektronski naslov, če ga je sporočil organu e-davki. Glede na navedeno sodišče ne sledi razlogom tožnika kot relevantnim, da ni imel dostopa do portala e-davki, saj ima možnost prejemati informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumenti na svoj elektronski naslov.
ZTuj-2 člen 67a, 67a-1, 76a, 76a-1, 76a-4, 76b, 76c, 76c/3. Pravilnik o bivanju v Centru za tujce, deponiranju lastnih sredstev ter obliki in vsebini izkaznice o dovolitvi zadrževanja na območju Republike Slovenije (2015) člen 44. ZUP člen 213, 213/6.
tujec - nastanitev v centru za tujce - hišni red - kršitev pravil - strožji policijski nadzor - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljiva obrazložitev - preizkus izpodbijane odločbe
Izpodbijana odločba je sama s sabo v nasprotju, saj v 1. točki prvega odstavka izreka določa bivanje pod strožjim policijskim nadzorom (kot omejitev gibanja na prostore centra za tujce), v 2. točki prvega odstavka izreka pa je gibanje omejeno na posebej varovane sobe v centru, kar je strožji ukrep (tujec sme te prostore zapustiti in se gibati izven teh prostorov le v spremstvu policista). Sodišče tako ugotavlja, da je izpodbijana odločba v delu, v katerem obrazlaga izrek ukrepa bivanja pod strožjim policijskim nadzorom, pomanjkljiva in je zato ni mogoče preizkusiti.
ZTuj-2 člen 76b, 76b/3, 76b/3-11, 77. ZUP člen 213, 213/6, 214.
tujec - nastanitev v centru za tujce - kršitev pravil - strožji policijski nadzor - pomanjkljiva obrazložitev - izrek odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka bi morala presoditi, ali je glede na tožnikovo osebnost, ravnanje po dogodku, predvsem pa glede na njegovo zdravstveno stanje, na katerega se sklicuje v tožbi, izrek ukrepa bivanja pod strožjim policijskim nadzorom sorazmeren glede na težo dejanja, ki se mu očita, in skladno s tem tudi pojasniti razloge za določitev časa trajanja takega ukrepa. V tem smislu je obrazložitev tožene stranke, ki zgolj ugotavlja, da je prišlo do hujše kršitve hišnega reda, nezadostna in je zato sodišče ne more preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka.
Nekonsistentnosti v izjavah prosilcev za mednarodno zaščito so sicer lahko podlaga za sklepanje o namernem zavajanju pristojnega organa, vendar mora pristojni organ, preden opravi dokazno oceno teh neskladij, prosilcu dati možnost, da jih pojasni. Tudi po stališču Ustavnega sodišča zgolj ugotovitev zavajanja ali zlorabe postopka sama po sebi še ne pomeni avtomatične zavrnitve prošnje, ne da bi pristojni organ ugotavljal razloge za takšno prosilčevo ravnanje.
Različna izpovedovanja o bistvenih okoliščinah, ki jih je navedel tožnik kot razlog za pridobitev mednarodne zaščite, vzpostavljajo dvom, da so se dogodki res zgodili, s tem pa se izmika podlaga za ugotovitev, da je njegova potreba po zaščiti dejanska in resnična. Zato tožnik ni izkazal, da ima družina B nad njim namen izvršiti krvno maščevanje, saj ni izkazal niti dejanja preganjanja, kar že samo po sebi zadošča za zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito. Poleg tega pa je dolžnost prosilca, ki v prošnji za mednarodno zaščito zatrjuje nezmožnost izvorne države, da bi ga zaščitila pred preganjanjem, da izkaže trditve, ki bi lahko utemeljile zatrjevano nezmožnost izvorne države nuditi zaščito.
ZNPPol člen 116, 138, 146, 146/7, 146/7-2. ZUS-1 člen 4. URS člen 14, 38.
subsidiarni upravni spor - pritožba zoper delo policista - pritožba po znppol - pritožba na delo policije oziroma policista - enakost pred zakonom - varstvo osebnih podatkov
Ker je policist dejanje, ki lahko pomeni kršitev tožnikove informacijske zasebnosti, storil pri opravljanju policijskih nalog, je vzpostavljena podlaga za meritorno presojo zatrjevanih kršitev v pritožbenem postopku po ZNPPol. Ker se pristojni organ tožene stranke ni vsebinsko opredelil do konkretnih okoliščin, nanašajočih se na tožnikove očitke o kršitvi varstva osebnih podatkov, je tožniku samovoljno odrekel pravico do navedene pritožbe zoper delo policista, s tem pa kršil tožnikovo pravico pritožnika do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave.
ZPP člen 328, 328/1. ZIZ člen 42, 42/3. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZN člen 73, 73/1.
imenovanje notarja - popravni sklep - pritožba v upravnem sporu, določena s posebnim zakonom - pravni pouk - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Sodišče je po uradni dolžnosti s sklepom razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sodbe na podlagi tretjega odstavka 42. člena ZIZ. Ker ne ZUS-1 ne ZPP ne vsebujeta določb, ki bi urejale razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sodnih odločb, pravnomočnost pa je pogoj izvršljivosti odločbe, kadar pritožba zadrži izvršitev, je treba določbo tretjega odstavka 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev potrdila o izvršljivosti, uporabiti tudi glede razveljavitve potrdila o pravnomočnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Za zavrnitev dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP ne zadostuje ugotovitev organa za BPP o materialnopravni oziroma procesni pravilnosti odločitve, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščine, iz katere po njegovi presoji izhaja, da prosilec že na prvi pogled, torej očitno, nima možnosti za uspeh.
Toženka je preverjala, ali tožnik izpolnjuje obveznosti, ki so mu naložene z regulacijsko odločbo, kar pomeni, da je ravnala v skladu s predpisi s področja upravnega prava in da je odločala v zadevi iz njene (upravne) pristojnosti. Gre za reguliran trg, pri katerem operater ni prost pri oblikovanju vseh pogodbenih določil, tj. pri oblikovanju cene za operaterski dostop. Če je v okviru cenovnega nadzora z upravno odločbo ugotovljeno, da zavezanec ni spoštoval odločbe, ker je zaračunaval previsoko ceno, je glede na zakon in regulatorno odločbo utemeljen ukrep, s katerim mu toženka naloži, naj to kršitev odpravi, tj. vrne preveč zaračunani znesek. Zato v civilnopravna razmerja ni poseženo v nasprotju s predpisi in niti mimo pristojnosti, ki jo toženki daje zakon.
Sklicevanje na obrazložitev regulatorne odločbe ne more biti pravno upoštevno, saj mora biti pravilo, ki ga je treba upoštevati, oblikovano v izreku, ker se o pravici oziroma obveznosti odloči z dispozitivom odločbe. Materialno pravnomočen postane samo dispozitiv odločbe, s katerim se glede na ugotovljeno dejansko stanje v konkretnem primeru odloča o pravni posledici, ki sledi iz abstraktne pravne norme; drugi sestavni deli odločbe, npr. obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, ne postanejo pravnomočni.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - vračilo davka - pravna podlaga - izredna pravna sredstva
Organ sicer pravilno ugotavlja, da v obravnavanem primeru ne gre za nobeno izmed navedenih situacij iz 97. člena ZDavP-2, saj je, kot povzema tožnico in enako tudi sam, tožnica NUSZ plačala na podlagi dokončnih in pravnomočnih odločb za navedena odmerna leta in ne trdi, da je plačala več kot ji je bilo naloženo, niti da je bil kasneje obračun popravljen ali da je bila ugotovljena drugačna davčna obveznost. Vendar pa davčni organ spregleda, da je bistvo tožničinih trditev v tem, da ji je bil NUSZ z (dokončnimi in pravnomočnimi) odmernimi odločbami nepravilno odmerjen. Tožnica namreč trdi, da ji je bil odmerjen za stanovanje, ki ni v njeni lasti, in za napačno površino stanovanja, ki sicer je v njeni lasti. S tem tožnica uveljavlja, da so bile odločbe, na podlagi, katerih je plačala NUSZ, nepravilne in nezakonite, kar pa ne more pomeniti drugega, kot da izpodbija te odmerne odločbe. Ker so te dokončne in pravnomočne, jih je mogoče izpodbiti le z izrednimi pravnimi sredstvi.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - družbena lastnina - pravica uporabe na nepremičnini - funkcionalno zemljišče k stavbi
Ko gre, kot v tem primeru za nepremičnino, za katero je v zemljiški knjigi še vedno vpisana družbena lastnina, je pomembno, da po ustaljeni sodni praksi vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni konstitutivne narave.