davek na dodano vrednost (DDV) - zahteva za vračilo davka - dobava vozil - obrazložitev odločbe - kršitev pravil splošnega upravnega postopka
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe finančnega organa niso razvidni nobeni zaključki glede ugotovljenega dejanskega stanja, saj finančni organ zgolj navaja, katere priloge je tožnik dostavil z vlogo. Obrazložitev finančnega organa ne ustreza standardom obrazložitve po 214. členu ZUP, saj ni razvidno niti dejansko stanje niti niso razvidni odločujoči razlogi za zavrnitev tožnikove vloge.
davek od premoženja - dejanski lastnik nepremičnine - poslovni prostor - oddajanje poslovnega prostora v najem - plačilo davka
Ni sporno, da je lastnik poslovnih prostorov tožnik, in ne družbi, katerima je tožnik oddal te prostore v najem in ki sta po navedbah tožnika v te prostore investirali. Zato je subjekt naložitve obveznosti oziroma davčni zavezanec po ZDO lahko le tožnik.
dohodnina - rezident - status rezidenta - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov
Vzdrževani družinski člani, ki ostanejo v Sloveniji, štejejo za rezidenčno vez posameznika v Sloveniji, v času, ko je v tujini, slednje pa je kot ključna okoliščina upoštevano pri odločanju v konkretnem primeru.
Pravnemu varstvu pravic, ki še niso kršene, so pa ogrožene, je namenjena ugotovitvena tožba, pri kateri je predpostavka pravnega interesa ta, da je tožnikov položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja. Potencialen poseg v tožničine pravice z prihodnjimi odločbami tožene stranke in negotovost, povezana s tem, pa ne predstavljata pravnega interesa za izpodbojno tožbo.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - aktivnost stranke v postopku - pristop k dolgu
Zakon izrecno izključuje obveznosti Republike Slovenije za poplačilo tistih deviznih vlog imetnikov pri Banki oziroma Glavni podružnici Sarajevo (in Zagreb), ki so bile na podlagi predpisov držav, v katerih so delovale te podružnice, prenesene na drugo osebo ali druge račune.
Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z deviznih vlog na JPR za odločitev v primeru izkazanega prenosa ni pravno relevantno, zato je toženka s tem, ko v izpodbijanem aktu ni ugotavljala volje oziroma ravnanja tožnice oz. njenega pravnega prednika pri prenosu sredstev na JPR, ravnala pravilno.
Obveznost toženke poplačati varčevalce Banke ne izvira iz pogodbenega razmerja med Banko in varčevalci, saj Republika Slovenija ni bila stranka teh pogodb, temveč je odgovornost Republike Slovenije za poplačilo uvedena z zakonom, t.j. z ZNISESČP.
ZNISESČP člen 1, 2, 2/2. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - aktivnost stranke v postopku - skrajšani ugotovitveni postopek
Republika Slovenija po ZNISESČP ni prevzela izpolnitve tistih obveznosti Banke, ki so prenehale pred njegovo uveljavitvijo. Zakon namreč izrecno ne uvaja odgovornosti oziroma obveznosti Republike Slovenije za tiste devizne vloge imetnikov pri Banki oziroma Glavni podružnici Sarajevo (in Zagreb), ki so bile na podlagi predpisov držav, v katerih so delovale te podružnice, prenesene na drugo osebo ali druge račune.
Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z devizne vloge na JPR po ZNISESČP ni pravno relevantno. V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica.
Za pravilno rešitev spora je pomembno zgolj dejstvo, ali je imel varčevalec v času vložitve zahtevka sredstva na deviznem računu (hranilni knjižici) Banke.
ZOFVI člen 99, 99/5. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju (2011) člen 9.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - izpolnjevanje razpisnih pogojev - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Utemeljitev toženke v izpodbijanem sklepu, da se za tožnikovo delovno mesto zahteva specialno-pedagoška izobrazba, zaradi česar z vpisom na študijski program pedagoško-andragoškega izpopolnjevanja ne bo izpolnjeval pogojev o izobrazbi za delovno mesto, na katerem opravlja vzgojno-izobraževalno delo, ni pravilna. Za opravljanje dela na tožnikovem delovnem mestu se, kot prej obrazloženo, zahtevata tako pedagoško-andragoška, kot tudi specialno-pedagoška izobrazba, zato tožnik niti z vpisom na študijski program specialno-pedagoškega izobraževanja ne bi izpolnjeval razpisnih pogojev, določenih v drugi alineji točke B. pogojev za prijavo na Javni razpis.
verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - svobodna volja - aktivnost stranke v postopku
Republika Slovenija odgovarja za obveznosti, ki jih ima Banka do varčevalcev, ker je bila njena lastnica in je v tej vlogi prenesla njeno premoženje na novo banko. Če pa Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, Republika Slovenija za neobstoječ dolg Banke do varčevalca, ki je posledica predpisa druge države, ne more odgovarjati.
omejitev gibanja tujcu - podaljšanje omejitve gibanja - pogoji za omejitev gibanja tujcu - pridržanje v centru za tujce - lažna identiteta - nezakonit vstop v državo članico EU - pravnomočna obsodba - nesodelovanje v postopku - vrnitev tujca v izvorno državo - odstranitev iz države - nevarnost pobega - lažni podatki
Sodišče na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera, ki jih je presodilo na podlagi dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, sodi, da je omejitev gibanja tožniku še vedno utemeljena. Okoliščine, ki so narekovale tožnikovo nastanitev v Centru za tujce, se niso spremenile, gre pa za okoliščine, ki kažejo na nevarnost njegovega pobega. Kot bistveno okoliščino sodišče šteje pravnomočno obsodbo tožnika za kaznivo dejanje, za katero mu je bila, poleg zaporne kazni, izrečena tudi stranska sankcija izgona iz države za čas treh let. Tako sankcijo pa je mogoče izvršiti le z odstranitvijo tožnika iz države, kar pomeni, da mora biti zagotovljena njegova navzočnost.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pristop k dolgu - prenos sredstev na privatizacijski račun - aktivnost stranke v postopku
Ne gre za neizplačano staro devizno vlogo, če so bila devizna sredstva z nje porabljena tako, da so bila prenesena na drug račun, konkretno JPR. Razlog za prenos deviznih sredstev na JPR je namreč nastal izven sfere bank, omogočen je bil z zakonom, torej z oblastnim dejanjem FBiH, ki se mu banke niso mogle upreti.
Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z deviznih vlog na poseben enoten privatizacijski račun (v nadaljevanju JPR) zato za odločitev v primeru izkazanega prenosa ni pravno relevantno, tako da je toženka s tem, ko v izpodbijanem aktu ni ugotavljala volje oziroma ravnanja tožnika pri prenosu sredstev na JPR, ravnala pravilno.
Obveznost toženke poplačati varčevalce Banke ne izvira iz pogodbenega razmerja med Banko in varčevalci, saj Republika Slovenija ni bila stranka teh pogodb, temveč je odgovornost Republike Slovenije za poplačilo uvedena z zakonom, t. j. z ZNISESČP. Pravna podlaga za izpolnitev obveznosti Banke je zato podana le tedaj, kadar so izpolnjeni pogoji po ZNISESČP.
prošnja za mednarodno zaščito - subsidiarna zaščita - prosilec iz Alžirije
Sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni očitek, da je bila izpodbijana odločba izdana v skrajšanem ugotovitvenem postopku, kakor zmotno v tožbi na več mestih trdi tožnik. Iz izpodbijane odločbe namreč jasno izhaja, da tožena stranka prošnje tožnika za mednarodno zaščito ni zavrnila kot očitno neutemeljene prošnje, pač pa je svojo odločitev sprejela po izvedenem rednem ugotovitvenem postopku ter po opravljenih dveh osebnih razgovorih
omejitev gibanja tujcu - podaljšanje omejitve gibanja - razlog za omejitev gibanja - presoja razlogov, na katerih omejitev gibanja temelji - pravnomočna obsodba - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - lažni podatki - lažna identiteta - nevarnost pobega - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite
Tožnik do takrat, ko je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo in mu jo tudi vročila, še ni vložil zahtevka za uvedbo prvega ponovnega postopka za mednarodno zaščito, pač pa je to storil šele kasneje. Tožena stranka je zato svojo odločitev pravilno oprla na določbe ZTuj-2 in ne na določbe ZMZ-1. Tožnikova nastanitev po tem, ko je vložil zahtevek za mednarodno zaščito, je zato predmet nadaljnjih postopkov in na zakonitost izpodbijane odločbe nima vpliva.
davčna izvršba - obračun davka od dohodkov pravnih oseb - izvršljivost davčne odločbe - stranka postopka - tožbeni ugovori
Tožnik s tožbo opisuje okoliščine, za katere tudi sam navede, da imajo le neposreden vpliv na njegov položaj v okviru dejanskega koncerna. S takšnimi navedbami v upravnem sporu, ki mora biti po zakonu konkreten, saj po 2. členu ZUS-1 upravno sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnikov, ne more uspeti. Tožnik namreč ne osporava izpodbijanega sklepa, temveč v tem upravnem sporu podaja trditve o nezakonitosti in neustavnosti akta, ki je bil izdan tretji osebi, ki ni stranka tega upravnega spora.
Tožnik je v relevantnem obdobju prejel 700,00 EUR regresa. Navedeni prejemek predstavlja občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. Toženka je upoštevala tudi potencialni tržni dohodek od pridelave na zemljiščih in v panjih. Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti pavšalna cena dohodka, ki naj bi ga lastnik zemljišča pridobil z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na kmečkem gospodinjstvu. Gre torej za pavšalno oceno dohodka, ki ni nujno, da ga je prosilec tudi dejansko prejel.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/3, 10/4.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - zmotna uporaba materialnega prava - potni stroški odvetnika
Res je, da sodišča v civilnih postopkih, ko odločajo o povračilu stroškov, po prevladujoči sodni praksi priznavajo le potne stroške pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča. V pravdnih postopkih tako stališče temelji na 155. členu ZPP, ki določa, da mora stranka, ki v postopku ne uspe, nasprotni stranki povrniti le potrebne pravdne stroške. Stroški prihoda odvetnika, ki ima sedež na območju drugega sodišča kot je sodišče, ki zadevo obravnava, po ustaljeni sodni praksi ne pomenijo potrebnih pravdnih stroškov v smislu 155. člena ZPP.
Vendar niti ZBPP niti ZOdv ali OT ne izključujejo pravice do povračila potnih stroškov odvetniku, ki nudi pravno pomoč po ZBPP, zato je po presoji sodišča toženka zmotno uporabila predpis.
kmetijsko zemljišče - inšpekcijski ukrep - investitor ali lastnik nepremičnine kot inšpekcijski zavezanec - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
Glede tožbenega očitka, da v predmetni postopek nista bili pritegnjeni solastnici navedenih zemljišč, sodišče ugotavlja, da je bil inšpekcijski ukrep odstranitve nasutja tolčenca ter ozemljitve in zatravitve zemljišč odrejen tožniku kot osebi, ki je izvedla nasutje tolčenca na navedena zemljišča. Ker tožnik dejstvu, da je sam izvedel nasutje tolčenca ne oporeka, zatrjevano solastništvo zemljišč, na katere je bilo izvedeno predmetno nasutje, na zakonitost in pravilnost izpodbijane inšpekcijske odločbe ne vpliva.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
V skladu s 138. členom ZUP je treba v vsakem primeru, tako v skrajšanem kot v ugotovitvenem postopku, strankam dati možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Pravice biti izbrana na Javnem razpisu, tožeča stranka sicer res nima. Ima pa pravico, da na njem sodeluje pod enakimi pogoji kot ostali prijavitelji in na ta način zasleduje pravno korist, ki ji jo omogoča Javni razpis, t.j. dodelitev sredstev skladno s pogoji razpisa.
ZBPP člen 42. ZSVarPre člen 20, 20/1, 21, 21/3, 23, 23/1.
brezplačna pravna pomoč - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja upravičenca - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Iz izpodbijanega akta ni razvidno, zakaj je toženka tožnikov celoten dohodek za junij, julij in avgust 2020 obravnavala kot periodični dohodek, čeprav je tožnik temu izrecno nasprotoval, ko je navajal, da gre za začasno povišanje prejemkov in predlagal dokaz s poizvedbami pri delodajalcu. Tudi tega, zakaj tega dokaza ni izvedla oziroma zakaj ga je štela za nepomembnega, ni pojasnila. Nadalje ni pojasnila, zakaj po njenem prepričanju tožniku upravičenost do BPP preneha s 1. 7. 2020, tj. zakaj šteje, da upravičenost do BPP v primerih iz 42. člena ZBPP preneha po zakonu in se o tem izda ugotovitvena odločba (in ne z izdajo odločbe, ko bi bila ta konstitutivna) in zakaj so se zakonski pogoji stekli ravno ta dan. Prav tako ni pojasnila, iz katerega predpisa izhaja, da se v obravnavanem primeru ne upošteva trimesečno povprečje dohodka, ampak prvi mesec po prejemu višjega (periodičnega) dohodka. Pri tem pa je sama preverjala in v izpodbijanem sklepu ugotavljala tožnikove trimesečne dohodke.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - odlog davčne izvršbe - suspenzivni učinek pritožbe
Odložitev izvršitve davčne odločbe načeloma nasprotuje javni koristi, ki je v tem, da se davek čim prej izterja. Javni interes se namreč izraža v zadostnih javnih sredstvih za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb (davki so glavni proračunski vir); če bi pritožba praviloma zadržala izvršitev odločbe, bi (zaradi več dejavnikov) prišlo do zloma koncepta proračunskega financiranja.
V postopku s pravnimi sredstvi zoper sklep o izvršbi po sedmem odstavku 157. člena ZDavP-2 ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - opravljene storitve - povezane družbe - simuliran (navidezni) pravni posel - izogibanje plačilu davka - mednarodni tovorni list (CMR) - neverodostojne listine
Glede na okoliščine, ki jih je ugotovil prvostopenjski davčni organ (denimo odsotnost tožnikovih tabel v predmetni poslovni zgradbi, odsotnost tožnikovega prejemanja faktur za najem poslovnih prostorov, česar tožnik ne zanika), sodišče ne more slediti tožniku. Tudi tožnikovo navajanje, da za svojo dejavnost ne potrebuje skladišč in parkirnih prostorov, ampak da se njegovi posli vodijo pisarniško na sedežu, ni kredibilno. Prvostopenjski davčni organ je zadostno utemeljil, da tožnik pisarne nima. Zatorej tudi posledično ne more niti „pisarniško“ poslovati. Tožnik naj bi sončnične tropine prevzel na svojem naslovu, kar je z žigom in podpisom potrdil poslovodja tožnika na CMR listinah, pri čemer pa so bili ti podatki drugačni od tistih, na CMR listinah, ki so bile priložene računom, ki jih je tožnik izdal hrvaškim kupcem. Navedeno ob upoštevanju, da na tožnikovem sedežu ni kapacitet za sprejem takšnih količin blaga, daje podlago za zaključek, da podatki na CMR listinah niso resnični.