verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - aktivnost stranke v postopku - pristop k dolgu
Zakon izrecno izključuje obveznosti Republike Slovenije za poplačilo tistih deviznih vlog imetnikov pri Banki oziroma Glavni podružnici Sarajevo (in Zagreb), ki so bile na podlagi predpisov držav, v katerih so delovale te podružnice, prenesene na drugo osebo ali druge račune.
Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z deviznih vlog na JPR za odločitev v primeru izkazanega prenosa ni pravno relevantno, zato je toženka s tem, ko v izpodbijanem aktu ni ugotavljala volje oziroma ravnanja tožnice oz. njenega pravnega prednika pri prenosu sredstev na JPR, ravnala pravilno.
Obveznost toženke poplačati varčevalce Banke ne izvira iz pogodbenega razmerja med Banko in varčevalci, saj Republika Slovenija ni bila stranka teh pogodb, temveč je odgovornost Republike Slovenije za poplačilo uvedena z zakonom, t.j. z ZNISESČP.
dohodnina - akontacija dohodnine - stranski udeleženec - priznanje lastnosti stranke - pravni interes - ustavna odločba - pravica do izjave - vezanost organa na pravno stališče sodišča - kršitev načela
Za odstop od obveznosti upoštevanja pravnih stališč Upravnega sodišča glede uporabe materialnega pravila in pravil postopka je finančni organ podal pojasnilo, ki pa po presoji sodišča v konkretnem primeru ni sprejemljivo, saj s takšnim ravnanjem finančni organ direktno nasprotuje sprejetemu stališču Ustavnega sodišča v konkretni zadevi po vloženi ustavni pritožbi, za kar po presoji sodišča nima pooblastila. S takšnim ravnanjem je finančni organ v obravnavani zadevi, kjer je Ustavno sodišče sprejelo jasno stališče, da ima tožnik pravico do udeležbe v postopku DIN pri družbi A. d.d., s svojo razlago materialnega prava direktno kršil načelo zakonitosti v upravnem postopku, v katerem je bil dolžan ravnati skladno z napotki iz sodbe Upravnega sodišča.
ZBan-2 člen 60, 60/1, 73, 267, 267/1, 359. ZUS-1 člen 20, 20/3.
nadzor in ukrepanje Banke Slovenije - odsvojitev delnic - odredba - dovoljenje - tožbena novota
Iz ugovornih navedb tožnice nesporno izhaja, da v ugovoru zoper Odredbo ni podala ugovorov glede predmetnih 2.757 delnic z oznako C., ki jih je odsvojila 10. 6. 2019 in v zvezi z njimi tudi ni predlagala nobenih dokazov. V skladu z določbo 359. člena ZBan-2 tožnica v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
davek na dodano vrednost (DDV) - zahteva za vračilo davka - dobava vozil - obrazložitev odločbe - kršitev pravil splošnega upravnega postopka
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe finančnega organa niso razvidni nobeni zaključki glede ugotovljenega dejanskega stanja, saj finančni organ zgolj navaja, katere priloge je tožnik dostavil z vlogo. Obrazložitev finančnega organa ne ustreza standardom obrazložitve po 214. členu ZUP, saj ni razvidno niti dejansko stanje niti niso razvidni odločujoči razlogi za zavrnitev tožnikove vloge.
ZNISESČP člen 1, 2, 2/2. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - aktivnost stranke v postopku - skrajšani ugotovitveni postopek
Republika Slovenija po ZNISESČP ni prevzela izpolnitve tistih obveznosti Banke, ki so prenehale pred njegovo uveljavitvijo. Zakon namreč izrecno ne uvaja odgovornosti oziroma obveznosti Republike Slovenije za tiste devizne vloge imetnikov pri Banki oziroma Glavni podružnici Sarajevo (in Zagreb), ki so bile na podlagi predpisov držav, v katerih so delovale te podružnice, prenesene na drugo osebo ali druge račune.
Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z devizne vloge na JPR po ZNISESČP ni pravno relevantno. V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica.
Za pravilno rešitev spora je pomembno zgolj dejstvo, ali je imel varčevalec v času vložitve zahtevka sredstva na deviznem računu (hranilni knjižici) Banke.
dohodnina - status rezidenta - stalno prebivališče
Ob nespornih ugotovitvah, da ima tožnik v času odločanja uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, je izpolnjen zakonski dejanski stan po 1. točki 6. člena ZDoh-1. Po navedeni določbi pa ni relevantno dejansko prebivanje, temveč gre za uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. V primeru izpolnjevanja tega pogoja pa se drugih okoliščin glede dejanskega bivanja, kot jih navaja tožnik, ne ugotavlja, saj niso relevantni.
omejitev gibanja tujcu - podaljšanje omejitve gibanja - pogoji za omejitev gibanja tujcu - pridržanje v centru za tujce - lažna identiteta - nezakonit vstop v državo članico EU - pravnomočna obsodba - nesodelovanje v postopku - vrnitev tujca v izvorno državo - odstranitev iz države - nevarnost pobega - lažni podatki
Sodišče na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera, ki jih je presodilo na podlagi dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, sodi, da je omejitev gibanja tožniku še vedno utemeljena. Okoliščine, ki so narekovale tožnikovo nastanitev v Centru za tujce, se niso spremenile, gre pa za okoliščine, ki kažejo na nevarnost njegovega pobega. Kot bistveno okoliščino sodišče šteje pravnomočno obsodbo tožnika za kaznivo dejanje, za katero mu je bila, poleg zaporne kazni, izrečena tudi stranska sankcija izgona iz države za čas treh let. Tako sankcijo pa je mogoče izvršiti le z odstranitvijo tožnika iz države, kar pomeni, da mora biti zagotovljena njegova navzočnost.
ZOFVI člen 99, 99/5. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju (2011) člen 9.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - izpolnjevanje razpisnih pogojev - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Utemeljitev toženke v izpodbijanem sklepu, da se za tožnikovo delovno mesto zahteva specialno-pedagoška izobrazba, zaradi česar z vpisom na študijski program pedagoško-andragoškega izpopolnjevanja ne bo izpolnjeval pogojev o izobrazbi za delovno mesto, na katerem opravlja vzgojno-izobraževalno delo, ni pravilna. Za opravljanje dela na tožnikovem delovnem mestu se, kot prej obrazloženo, zahtevata tako pedagoško-andragoška, kot tudi specialno-pedagoška izobrazba, zato tožnik niti z vpisom na študijski program specialno-pedagoškega izobraževanja ne bi izpolnjeval razpisnih pogojev, določenih v drugi alineji točke B. pogojev za prijavo na Javni razpis.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pristop k dolgu - prenos sredstev na privatizacijski račun - aktivnost stranke v postopku
Ne gre za neizplačano staro devizno vlogo, če so bila devizna sredstva z nje porabljena tako, da so bila prenesena na drug račun, konkretno JPR. Razlog za prenos deviznih sredstev na JPR je namreč nastal izven sfere bank, omogočen je bil z zakonom, torej z oblastnim dejanjem FBiH, ki se mu banke niso mogle upreti.
Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z deviznih vlog na poseben enoten privatizacijski račun (v nadaljevanju JPR) zato za odločitev v primeru izkazanega prenosa ni pravno relevantno, tako da je toženka s tem, ko v izpodbijanem aktu ni ugotavljala volje oziroma ravnanja tožnika pri prenosu sredstev na JPR, ravnala pravilno.
Obveznost toženke poplačati varčevalce Banke ne izvira iz pogodbenega razmerja med Banko in varčevalci, saj Republika Slovenija ni bila stranka teh pogodb, temveč je odgovornost Republike Slovenije za poplačilo uvedena z zakonom, t. j. z ZNISESČP. Pravna podlaga za izpolnitev obveznosti Banke je zato podana le tedaj, kadar so izpolnjeni pogoji po ZNISESČP.
verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - svobodna volja - aktivnost stranke v postopku
Republika Slovenija odgovarja za obveznosti, ki jih ima Banka do varčevalcev, ker je bila njena lastnica in je v tej vlogi prenesla njeno premoženje na novo banko. Če pa Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, Republika Slovenija za neobstoječ dolg Banke do varčevalca, ki je posledica predpisa druge države, ne more odgovarjati.
prošnja za mednarodno zaščito - subsidiarna zaščita - prosilec iz Alžirije
Sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni očitek, da je bila izpodbijana odločba izdana v skrajšanem ugotovitvenem postopku, kakor zmotno v tožbi na več mestih trdi tožnik. Iz izpodbijane odločbe namreč jasno izhaja, da tožena stranka prošnje tožnika za mednarodno zaščito ni zavrnila kot očitno neutemeljene prošnje, pač pa je svojo odločitev sprejela po izvedenem rednem ugotovitvenem postopku ter po opravljenih dveh osebnih razgovorih
omejitev gibanja tujcu - podaljšanje omejitve gibanja - razlog za omejitev gibanja - presoja razlogov, na katerih omejitev gibanja temelji - pravnomočna obsodba - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - lažni podatki - lažna identiteta - nevarnost pobega - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite
Tožnik do takrat, ko je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo in mu jo tudi vročila, še ni vložil zahtevka za uvedbo prvega ponovnega postopka za mednarodno zaščito, pač pa je to storil šele kasneje. Tožena stranka je zato svojo odločitev pravilno oprla na določbe ZTuj-2 in ne na določbe ZMZ-1. Tožnikova nastanitev po tem, ko je vložil zahtevek za mednarodno zaščito, je zato predmet nadaljnjih postopkov in na zakonitost izpodbijane odločbe nima vpliva.
davčna izvršba - obračun davka od dohodkov pravnih oseb - izvršljivost davčne odločbe - stranka postopka - tožbeni ugovori
Tožnik s tožbo opisuje okoliščine, za katere tudi sam navede, da imajo le neposreden vpliv na njegov položaj v okviru dejanskega koncerna. S takšnimi navedbami v upravnem sporu, ki mora biti po zakonu konkreten, saj po 2. členu ZUS-1 upravno sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnikov, ne more uspeti. Tožnik namreč ne osporava izpodbijanega sklepa, temveč v tem upravnem sporu podaja trditve o nezakonitosti in neustavnosti akta, ki je bil izdan tretji osebi, ki ni stranka tega upravnega spora.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - odlog davčne izvršbe - suspenzivni učinek pritožbe
Odložitev izvršitve davčne odločbe načeloma nasprotuje javni koristi, ki je v tem, da se davek čim prej izterja. Javni interes se namreč izraža v zadostnih javnih sredstvih za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb (davki so glavni proračunski vir); če bi pritožba praviloma zadržala izvršitev odločbe, bi (zaradi več dejavnikov) prišlo do zloma koncepta proračunskega financiranja.
V postopku s pravnimi sredstvi zoper sklep o izvršbi po sedmem odstavku 157. člena ZDavP-2 ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.
Tožnik je v relevantnem obdobju prejel 700,00 EUR regresa. Navedeni prejemek predstavlja občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. Toženka je upoštevala tudi potencialni tržni dohodek od pridelave na zemljiščih in v panjih. Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti pavšalna cena dohodka, ki naj bi ga lastnik zemljišča pridobil z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na kmečkem gospodinjstvu. Gre torej za pavšalno oceno dohodka, ki ni nujno, da ga je prosilec tudi dejansko prejel.
kmetijsko zemljišče - inšpekcijski ukrep - investitor ali lastnik nepremičnine kot inšpekcijski zavezanec - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
Glede tožbenega očitka, da v predmetni postopek nista bili pritegnjeni solastnici navedenih zemljišč, sodišče ugotavlja, da je bil inšpekcijski ukrep odstranitve nasutja tolčenca ter ozemljitve in zatravitve zemljišč odrejen tožniku kot osebi, ki je izvedla nasutje tolčenca na navedena zemljišča. Ker tožnik dejstvu, da je sam izvedel nasutje tolčenca ne oporeka, zatrjevano solastništvo zemljišč, na katere je bilo izvedeno predmetno nasutje, na zakonitost in pravilnost izpodbijane inšpekcijske odločbe ne vpliva.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - opravljene storitve - povezane družbe - simuliran (navidezni) pravni posel - izogibanje plačilu davka - mednarodni tovorni list (CMR) - neverodostojne listine
Glede na okoliščine, ki jih je ugotovil prvostopenjski davčni organ (denimo odsotnost tožnikovih tabel v predmetni poslovni zgradbi, odsotnost tožnikovega prejemanja faktur za najem poslovnih prostorov, česar tožnik ne zanika), sodišče ne more slediti tožniku. Tudi tožnikovo navajanje, da za svojo dejavnost ne potrebuje skladišč in parkirnih prostorov, ampak da se njegovi posli vodijo pisarniško na sedežu, ni kredibilno. Prvostopenjski davčni organ je zadostno utemeljil, da tožnik pisarne nima. Zatorej tudi posledično ne more niti „pisarniško“ poslovati. Tožnik naj bi sončnične tropine prevzel na svojem naslovu, kar je z žigom in podpisom potrdil poslovodja tožnika na CMR listinah, pri čemer pa so bili ti podatki drugačni od tistih, na CMR listinah, ki so bile priložene računom, ki jih je tožnik izdal hrvaškim kupcem. Navedeno ob upoštevanju, da na tožnikovem sedežu ni kapacitet za sprejem takšnih količin blaga, daje podlago za zaključek, da podatki na CMR listinah niso resnični.
Za odločitev ni pomemben razlog, iz katerega je obveznost nastala oziroma ni bila pravočasno poravnana. Sodišče se lahko strinja, da je šlo za napako in ne za namerno izogibanje davku, vendar pa tudi takšna okoliščina ne more vplivati na odločitev, saj v razpisu ni predvidena kot razlog, ki bi lahko kakorkoli vplivala na izpolnjevanje pogojev.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 28/4, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-6. ZUP člen 43, 260, 260-9, 272, 272/2. ZVO-1 člen 64, 64/1, 64/2.
okoljevarstveno soglasje - molk organa - stranski udeleženec - pritožba zaradi molka organa - tožba zaradi molka organa druge stopnje
Tožnica je v obnovljenem postopku za izdajo odločbe o tem, ali okoljevarstveno soglasje ostane v veljavi, ali se odpravi oziroma razveljavi ter nadomesti z novo odločbo, sodelovala v svojstvu stranske udeleženke. Po ustaljeni sodni praksi pa se stranskemu udeležencu ne priznava pravice do pritožbe zaradi molka organa in tudi ne pravice do vložitve tožbe v upravnem sporu zaradi molka organa, upoštevaje pri tem določbo 222. člena ZUP, ki določa rok za odločbo v postopku, ki se začne na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke.
Molk organa je izenačen z negativno odločbo; zato so lahko s takšno odločbo prizadete samo pravice aktivne stranke, na zahtevo katere se je uvedel postopek za uveljavitev kakšne njene pravice, ali pasivne stranke, zoper katero je bil začet postopek. Pravica pritožbe ob molku organa pa ne gre stranskemu udeležencu.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - elementi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - podpis družinskih članov - stroški stranke z interesom
Glede na to, da vložitev prošnje na predpisanem obrazcu in posledično z natančno izpolnitvijo rubrik obrazca ni nujna ter ob ugotovitvi, da prošnja vsebuje vse potrebne podatke, sodišče zavrača tožbene navedbe, da prosilec v predmetni prošnji za dodelitev BPP ni navedel vseh zahtevanih podatkov.