javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - neizpolnjevanje razpisnih pogojev - zmotna uporaba materialnega prava
Ob upoštevanju razpisnih pogojev glede načina oddaje prijav, sodišče ugotavlja, da je bila prijava tožeče stranke formalno nepopolna, saj je bila oddana le v tiskani in ne tudi v elektronski obliki. Tožena stranka bi jo zato morala pozvati k dopolnitvi. Stališče drugostopenjskega organa, da je treba šteti, da tožeča stranka prijave sploh ni oddala, ker je ni oddala po elektronski aplikaciji, je zmotno. Take posledice za primer oddaje zgolj tiskane in ne tudi elektronske prijave namreč ne določajo niti Navodila, niti določbe Javnega razpisa.
upravni spor - upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna odločba - zavrženje tožbe
Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča ni niti upravni akt, niti akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Izpodbijana sodba je akt sodne veje oblasti, proti kateri je zagotovljeno drugo sodno varstvo v sodnih postopkih, ki vključujejo tudi varstvo ustavnih pravic.
GZ člen 47, 47/2. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-9, 263, 263/1, 263/1-5.
gradbeno dovoljenje - gradnja večstanovanjskega objekta - obnova postopka - pravočasnost obnove - začetek gradnje - gradbiščna tabla
Tožnik nima prav, ko trdi, da bi bilo treba dovoljenost, pravočasnost in utemeljenost predloga presojati po ZGO-1, ker je bilo gradbeno dovoljenje izdano po tem predpisu. V obnovljenem postopku se presoja, ali naj odločba ostane v veljavi, ali pa naj se odpravi oziroma razveljavi, se res opravi na podlagi dejstev, ki so obstajali v času izdaje odločbe in predpisov, ki so veljali tedaj. O tem, ali naj se obnova sploh dovoli, pa organ odloča na podlagi predpisov, veljavnih v času odločanja o predlogu za obnovo.
Toženka je v izpodbijanem aktu ugotovila, da se je gradnja začela oktobra 2018, tožnik pa je predlog za obnovo vložil 2. 8. 2019, kar pomeni, da je zamudil rok, v katerem bi predlog lahko vložil. Tožnik ugotovitvi, da se je gradnja začela oktobra 2018 ni oporekal in niti v upravnem postopku niti v tožbi ni dokazoval drugega datuma začetka. Vztraja, da je relevantno to, kdaj je bil seznanjen, da je bilo investitorju izdano gradbeno dovoljenje, to pa je bilo tedaj, ko je na gradbiščno tablo napisal podatek o izdanem gradbenem dovoljenju, tj. 2. 7. 2019. Po presoji sodišča toženka utemeljeno ni izvajala dokazov, s katerimi bi tožnik dokazoval ta dejstva, saj niso pravno relevantna.
Udeležba stranskega udeleženca v postopku (z vidika stroškov upravnega postopka) pomeni, da mora ta v postopku nositi stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. Stranski udeleženec v postopku namreč ne uveljavlja materialno pravnega zahtevka, ampak se mu z udeležbo omogoča zaščita njegovega pravno varovanega položaja. Z novelo zakona, ki ureja upravni postopek (ZUP-C), je zakonodajalec dodal posebno pravilo, ki se nanaša na povračilo stroškov stranskega udeleženca, in s katerim je zakonodajalec ločil položaj stranskega udeleženca od položaja stranke oziroma stranke z nasprotnim interesom.
denacionalizacija - vračilo podržavljenega premoženja - delna odločba - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
Upravna enota Ljubljana je z delno odločbo odločila, da se zahteva za denacionalizacijo podržavljenega premoženja parc. št. 473, 474 in 481, vse k.o. ... 15/72 vlagateljice A.A. zavrne. V obrazložitvi je pojasnjeno, da je zavrnjena zahteva za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega B.B. roj. ..., roj. ..., umrli ..., torej babici A.A.. S 1. točko izreka izpodbijane odločbe, pa je bil tej osebi vrnjen del podržavljenih parc. št. 473, 474 in 480 k.o. .... To pomeni, da je toženka v tem delu odločala o vračilu solastniškega deleža na dveh nepremičninah, tj. 473 in 474 k.o...., o čemer je bilo že pravnomočno odločeno. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, pa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave).
upravni postopek - odločanje v ponovljenem postopku - vezanost upravnega organa na stališče sodišča
V ponovljenem postopku je pristojni upravni organ v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Po stališčih Vrhovnega sodišča navedena vezanost sicer ni absolutna, vendar pa je od nje mogoče odstopiti le izjemoma, in sicer le tedaj, ko se pojavijo za to utemeljene pravne okoliščine, ki so posledica sprejetja drugih pravnih aktov zakonodajalca ali pristojnih sodišč, oziroma če gre za spremembo dejanskih okoliščin v zadevi, v kateri je treba ponovno odločiti.
brezplačna pravna pomoč - uspeh stranke v postopku - pridobitev premoženja - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Če nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka Republiki Sloveniji ni ničesar dolžna plačati, upravičenec do brezplačne pravne pomoči pa je kljub temu uspel v postopku in pridobil premoženje oziroma dohodke, potem je dolžan povrniti celoten znesek brezplačne pravne pomoči.
V skladu z 48. člena ZBPP se v nobenem primeru od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil.
Okoliščina, ali gre v obravnavani zadevi za nelegalno gradnjo, je ključna za odločitev. Glede na to mora biti stranki dana možnost, da se izreče o vseh relevantnih okoliščinah in dejstvih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter da se seznani z uspehom dokazovanja in da se o tem pred izrekom inšpekcijskega ukrepa izreče.
Urejanje odnosov med Zavodom za zdravstveno varstvo Slovenije in zdravstvenimi zavodi ter zasebnimi zdravstvenimi delavci ureja III. poglavje drugega dela ZZVZZ. Iz določb izhaja, da pri tem ne gre za oblastno delovanje tožene stranke, ampak se s partnerskim dogovarjanjem o financiranju zdravstvenih storitev določi program storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve
Pri presoji se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
V postopku odobritve pravnega posla v zvezi s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo upravni organ preizkusi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za prodajo zaščitene kmetije, ali je prodaja potekala po postopku, ki je določen s tem zakonom in ali je upoštevan prednostni vrstni red kupcev. Prvostopni in drugostopni organ sta na podlagi pridobljenih podatkov o namenski rabi na podlagi zemljiško knjižnih izpiskov za te nepremičnine pravilno ugotovila dejansko stanje in pravilno uporabila materialno pravo ter zaključila, da ne gre za zaščiteno kmetijo, v posledici česar ni razlogov, da se pravni posel ne odobri.
davek od premoženja - dejanski lastnik nepremičnine - poslovni prostor - oddajanje poslovnega prostora v najem - plačilo davka
Ni sporno, da je lastnik poslovnih prostorov tožnik, in ne družbi, katerima je tožnik oddal te prostore v najem in ki sta po navedbah tožnika v te prostore investirali. Zato je subjekt naložitve obveznosti oziroma davčni zavezanec po ZDO lahko le tožnik.
dohodnina - rezident - status rezidenta - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov
Vzdrževani družinski člani, ki ostanejo v Sloveniji, štejejo za rezidenčno vez posameznika v Sloveniji, v času, ko je v tujini, slednje pa je kot ključna okoliščina upoštevano pri odločanju v konkretnem primeru.
ZBan-2 člen 60, 60/1, 73, 267, 267/1, 359. ZUS-1 člen 20, 20/3.
nadzor in ukrepanje Banke Slovenije - odsvojitev delnic - odredba - dovoljenje - tožbena novota
Iz ugovornih navedb tožnice nesporno izhaja, da v ugovoru zoper Odredbo ni podala ugovorov glede predmetnih 2.757 delnic z oznako C., ki jih je odsvojila 10. 6. 2019 in v zvezi z njimi tudi ni predlagala nobenih dokazov. V skladu z določbo 359. člena ZBan-2 tožnica v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-8. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - ugotovitve o konkretnem primeru - pravnomočno razsojena stvar - odprava upravnega akta - nov postopek - zastaranje - ugotovitveni postopek - bistvena kršitev določb upravnega postopka
S sodbo z dne 8. 1. 2016 je Upravno sodišče RS upravni akt KPK z dne 9. 10. 2014 odpravilo, posledično pa so bile s tem odpravljene tudi vse pravne posledice, ki so iz njega nastale. Vzpostavilo se je stanje, kot da o zadevi še ni bilo odločeno. Omenjeni upravni akt KPK (ki ga je Upravno sodišče RS odpravilo) tako ni postal niti formalno pravnomočen (v procesnem smislu) niti materialno pravnomočen (v vsebinskem smislu), zaradi česar pa komisiji ni bilo onemogočeno, da bi o navedeni upravni zadevi začela nov postopek.
Ker gre v obravnavani zadevi za nov ugotovitveni postopek, po presoji sodišča komisija napačno ni vsebinsko presojala tožničinega predloga za izločitev predsednika komisije z dne 4. 1. 2018 zaradi dvoma o njegovi nepristranskosti, s čimer je storila bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZUP člen 214, 260, 260/1, 260/1-1, 263, 263/1, 263/2.
dodelitev nepovratnih sredstev - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - obstoj dejstva v času prvega odločanja - rok za obnovo postopka - obrazložitev odločbe
O novih dejstvih in dokazih v smislu 260. člena ZUP lahko govorimo le v primeru, ko gre za dejstva in dokaze, ki ne samo, da v že dokončno končanem upravnem postopku niso bila uporabljena, ampak jih stranke tudi niso mogle uporabiti, ker za dejstva niso mogle vedeti oz. so jim bili dokazi nedosegljivi. Kot novo dejstvo ali dokaz ni mogoče uporabiti dejstev, o katerih se je bilo mogoče uspešno pozanimati že v rednem upravnem postopku - oz. kot nove dokaze ni mogoče upoštevati takšnih, ki jih je bilo mogoče pridobiti že v rednem postopku.
Toženka v odgovoru na tožbo ne more dopolnjevati morebitno pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega akta. Iz slednjega morajo biti namreč razvidni vsi relevantni razlogi, ki utemeljujejo izdajo upravnega akta, pri čemer morajo biti najprej ugotovljene procesne predpostavke za njegovo izdajo.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - aktivnost stranke v postopku - pristop k dolgu
Zakon izrecno izključuje obveznosti Republike Slovenije za poplačilo tistih deviznih vlog imetnikov pri Banki oziroma Glavni podružnici Sarajevo (in Zagreb), ki so bile na podlagi predpisov držav, v katerih so delovale te podružnice, prenesene na drugo osebo ali druge račune.
Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z deviznih vlog na JPR za odločitev v primeru izkazanega prenosa ni pravno relevantno, zato je toženka s tem, ko v izpodbijanem aktu ni ugotavljala volje oziroma ravnanja tožnice oz. njenega pravnega prednika pri prenosu sredstev na JPR, ravnala pravilno.
Obveznost toženke poplačati varčevalce Banke ne izvira iz pogodbenega razmerja med Banko in varčevalci, saj Republika Slovenija ni bila stranka teh pogodb, temveč je odgovornost Republike Slovenije za poplačilo uvedena z zakonom, t.j. z ZNISESČP.
Pravnemu varstvu pravic, ki še niso kršene, so pa ogrožene, je namenjena ugotovitvena tožba, pri kateri je predpostavka pravnega interesa ta, da je tožnikov položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja. Potencialen poseg v tožničine pravice z prihodnjimi odločbami tožene stranke in negotovost, povezana s tem, pa ne predstavljata pravnega interesa za izpodbojno tožbo.