promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - solastniki
V primerih, ki jih ZKZ kot specialni zakon ne ureja, je treba uporabiti splošno ureditev. Vendar te odsotnosti izrecne ureditve vrstnega reda predkupnih upravičencev po presoji sodišča še ni mogoče razlagati tako, kot da ZKZ tega področja sploh ne ureja. Nenazadnje je do obravnavane situacije sploh lahko prišlo prav zato, ker gre za kmetijsko zemljišče, ki je predmet posebnega pravnega režima po tem zakonu (kar med strankami tudi ni sporno), in ker stranki po tem pravnem režimu veljata za predkupna upravičenca. Za presojo, ali je posel predmet režima po ZKZ, pa je še posebej pomembna določba drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki izčrpno našteva situacije, v katerih odobritev pravnega posla ni potrebna, in s tem smiselno določa meje pravnega režima, ki ga kot ena od bistvenih značilnosti opredeljuje prav ta odobritev. Med te izčrpno naštete situacije spada tudi pridobitev nepremičnine med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče (...) v lasti dveh ali več solastnikov, kadar pogodbo sklepajo vsi solastniki (točka c). Kadar ima glede na določbo 23. člena ZKZ več sprejemnikov ponudbe predkupno pravico enakega vrstnega reda, upravna enota pozove ponudnika, naj opravi izbiro. Če ta izbire v postavljenem roku ne opravi, to stori upravna enota, upoštevajoč namen zakonske ureditve predkupne pravice. Iz obrazložitve izhaja, da gre za analogno rabo 3. točke drugega odstavka 23. čena ZKZ, naslovno sodišče pa dodaja, da po povedanem le taka razlaga določb ZKZ zagotavlja enakopravnost kupcev in konsistentno uporabo določb tega zakona o prometu s kmetijskimi zemljišči v vseh primerih, razen tistih, kjer je to izrecno izključeno.
politična stranka - izbris iz registra - volitve - opustitev sodelovalne dolžnosti - obrazložitev akta
Izpodbijana obrazložitev je glede na vsebino tožbe zadostna za zavrnitev tožbe, saj je natančna in celovita, opredeljuje pa se tudi do vseh navedb tožeče stranke v pisnih vlogah, tako da je po oceni sodišča tožena stranka prepričljivo ugotovila obstoj razlogov za izbris tožeče stranke iz registra političnih strank na podlagi podatkov iz uradnih evidenc (DVK) in izpeljane dokazne ocene, ki jo tožeča stranka ni uspela omajati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - samostojni podjetnik - stranka postopka
Ob nespornem dejstvu, da je prošnjo za dodelitev BPP vložila A.A. kot fizična oseba in ne B. kot samostojna podjetnica, na katero se glasi izpodbijani akt, saj tako v izpodbijani odločbi navaja tudi toženka, toženka ni imela podlage, da je avtomatično štela, da je prošnjo za dodelitev BPP vložila B. kot samostojna podjetnica.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - solastniki - izbira prodajalca
Vrstnega reda predkupnih upravičencev po ZKZ po presoji sodišča v primerih, kot je obravnavani, kljub nepopolnosti ureditve ni mogoče nadomestiti s pravilom iz tretjega odstavka 66. člena SPZ.
Ravnanje toženke, ki je z uporabo pravila iz drugega odstavka 23. člena ZKZ prepustila izbiro ponudnika prodajalki, je materialnopravno pravilno.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - status begunca - preganjanje - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka bi glede na tožnikove navedbe morala bistveno natančneje ugotoviti dejansko stanje tudi s pomočjo informacij o stanju v izvorni državi glede morebitnega maščevanja Talibanov, saj naj bi pakistanski vojski izdal veliko informacij o Talibanih.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka na ponovnem osebnem razgovoru zaznala nove nejasnosti v tožnikovih izjavah (kot npr. glede časa bivanja v bolnišnici, časa bivanja pri sestri oziroma teti), a ga z njimi ponovno ni soočala, je pa nanje kljub temu oprla svojo odločitev. Izjave tožnika v veliki meri ocenjuje kot malo verjetne, a ne pojasni zakaj.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - solastniki - izbira prodajalca
Vrstnega reda predkupnih upravičencev po ZKZ po presoji sodišča v primerih, kot je obravnavani, kljub nepopolnosti ureditve ni mogoče nadomestiti s pravilom iz tretjega odstavka 66. člena SPZ.
Ravnanje toženke, ki je z uporabo pravila iz drugega odstavka 23. člena ZKZ prepustila izbiro ponudnika prodajalki, je torej materialnopravno pravilno.
Upravičenost stranke do povrnitve stroškov upravnega spora je odvisna od narave spora in uspeha v postopku ter kot akcesorna posledica presoje o glavni stvari sama po sebi ne more izkazovati pravne koristi za presojo (ne)zakonitosti izpodbijanega akta.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 40, 40/1. ZP-1 člen 123, 123/6, 137, 137/5, 150, 150/4.
zaseg vozila - ugotovitveni zahtevek - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Tožnica ima zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo v smislu 23. člena Ustave RS in sicer ima zagotovljeno sodno varstvo v prekrškovnem postopku pred Okrajnim (prekrškovnim) sodiščem v Ljubljani, ki bo v okviru sodnega odločanja o upravičenosti zasega vozila, odločalo tudi o posegu v njeno človekovo pravico, to je v zatrjevano ustavno pravico do zasebne lastnine, če bo tožnica to v prekrškovnem postopku tudi uveljavljala. Zato ji ne more biti (hkrati) zagotovljeno tudi sodno varstvo v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem.
Sodišče, ki je pristojno za postopek o prekršku, lahko na podlagi šestega odstavka 123. člena ZP-1 na ugovor prizadetega (torej v tem primeru tožnice) ali po uradni dolžnosti odredi, da se zaseženo vozilo glede na okoliščine zadeve vrne lastniku ali tistemu, ki mu je bilo zaseženo, že pred koncem postopka, saj v obravnavanem primeru odvzem vozila po zakonu ni predpisan kot obvezen.
pravni promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red - uvrstitev na isto mesto - izbira prodajalca - pravilna uporaba materialnega prava
ZKZ v 23. členu na prvo mesto med predkupnimi upravičenci uvršča solastnika zemljišča, kar velja tako za tožnika kot za prizadeto stranko v tem upravnem sporu. To pomeni, da po tej zakonski določbi nihče od njiju ne more uveljavljati svoje predkupne pravice pred drugim. V drugem odstavku istega člena ZKZ sicer predpisuje pravila za določitev vrstnega reda med kmeti, ki so v skladu s prvim odstavkom uvrščeni na isto mesto, vendar se ta določba smiselno lahko nanaša le na situacije iz 2. in 4. točke prvega odstavka, v katerih status kmeta že sam po sebi pomeni okoliščino za določitev vrstnega reda med predkupnimi upravičenci. Drugačna razlaga bi pripeljala do očitno nesmiselne situacije, ko bi bilo mogoče pravila iz drugega odstavka 23. člena ZKZ uporabiti le za nekatere predkupne upravičence na istem mestu (kmete), za druge pa ne. Zakon torej ne daje podlage za neposredno uporabo teh pravil v primerih, kot je obravnavani.
Vendar vrstnega reda predkupnih upravičencev po ZKZ po presoji sodišča v primerih, kot je obravnavani, kljub nepopolnosti ureditve ni mogoče nadomestiti s pravilom iz tretjega odstavka 66. člena SPZ. To bi namreč pripeljalo do popolnega „umika“ pravnega režima po ZKZ, ki smiselno omogoča le odobritev enega pravnega posla oziroma ne predvideva odobritve več pravnih poslov v obsegu, ki bi bil s stališča vsakega od kupcev manjši od objavljene in sprejete ponudbe.
prisilna izterjava davčnega dolga - osebni stečaj - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - obresti
V postopku izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova (sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2), poleg tega pa gre tudi za dohodke, ki datirajo v čas po izdaji izpodbijanega sklepa (ki je bil izdan 23. 5. 2019).
Kljub osebemu stečaju, neplačane obveznosti stečajnega dolžnika ne prenehajo. Zamudne obresti kot pripadki pa v tem pogledu seveda delijo enako usodo kot glavnica.
pacientove pravice - pravočasnost vloge - rok za vložitev zahteve - bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja bistvena ugotovitev, na kateri temelji izpodbijani sklep, to je ugotovitev točnega datuma, ko je bil tožnici vročen zapisnik, od katerega je tekel 15 dnevni rok za vložitev zahteve za drugo obravnavo in od česar je torej odvisno, ali je tožnica navedeno zahtevo za drugo obravnavo vložila pravočasno, ali prepozno. Dejansko stanje tako glede navedene bistvene ugotovitve v postopku ni bilo popolno ugotovljeno, zaradi česar izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja obrazložitev, da je bil izračun odmerjenega komunalnega prispevka opravljen na predpisan način, zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZPre-1 člen 32. ZTFI-1 člen 441, 484, 487, 552, 553.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - prevzemna ponudba - dovoljenje za prevzemno ponudbo - stranski udeleženec - zavrženje tožbe
Tožnik v tožbi niti ne navaja, da mu je bil priznan položaj stranke ali stranskega udeleženca v postopku odločanja o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo (končanega z izpodbijano odločbo), iz upravnih spisov pa tudi ne izhaja, da bi bil tožniku takšen status priznan. Toženka v odgovoru na tožbo tudi izrecno navaja, da mu takšen status ni bil priznan, iz načina vročanja izpodbijane odločbe pa izhaja, da ga ni štela za stranko ali stranskega udeleženca v tem postopku.
ZKZ člen 17, 17/2, 19, 19/1, 19/2, 23, 23/1, 23/2.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red - solastnik - pravilna uporaba materialnega prava
ZKZ ne ureja vrstnega reda predkupnih upravičencev med solastniki kmetijskega zemljišča, zato bi utegnila priti v poštev (splošna) določba tretjega odstavka 66. člena SPZ, po kateri v primeru, če predkupno pravico uveljavlja hkrati več solastnikov, lahko vsak od njih uveljavlja predkupno pravico v sorazmerju s svojim idealnim deležem. Vendar pa te odsotnosti izrecne ureditve vrstnega reda predkupnih upravičencev po presoji sodišča še ni mogoče razlagati tako, kot da ZKZ tega področja sploh ne ureja.
Za presojo, ali je posel predmet režima po ZKZ, je še posebej pomembna določba drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki izčrpno našteva situacije, v katerih odobritev pravnega posla ni potrebna, in s tem smiselno določa meje pravnega režima, ki ga kot ena od bistvenih značilnosti opredeljuje prav ta odobritev. Med te izčrpno naštete situacije spada tudi pridobitev nepremičnine med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče (...) v lasti dveh ali več solastnikov, kadar pogodbo sklepajo vsi solastniki (točka c). Drugih izjem, ki bi se nanašale na solastništvo kmetijskega zemljišča, ZKZ ne omenja. To pomeni, da so vsi drugi pravni posli, čeprav so v njih udeleženi solastniki, predmet režima po ZKZ, torej odobritve in upoštevanja prednostnega vrstnega reda kupcev iz 23. člena ZKZ.
upravna izvršba - denarna kazen - ugovori v izvršilnem postopku
V tem upravnem sporu se presoja sklep, s katerim je bila izrečena in tožniku naložena v plačilo v sklepu št. 06162-352/2015-15 zagrožena kazen 600 EUR ter določen nov rok za izpolnitev obveznosti iz sklepa o dovolitvi izvršbe v zvezi z ureditveno odločbo, in sicer do 1. 10. 2019, sicer bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v višini 700 EUR. Pravnorelevantna so naslednja vprašanja: (i) ali je tožnik v roku iz sklepa z dne 23. 2. 2017, tj. do 1. 6. 2018, izpolnil obveznosti iz sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 27. 1. 2016 v zvezi z ureditveno odločbo z dne 5. 5. 2015, in, če ne, (ii) ali mu je bila izrečena in v plačilo naložena denarna kazen v višini, kot mu je bila zagrožena s sklepom z dne 23. 2. 2017.
ZUS-1 člen 22, 22/1. Odlok o podeljevanju priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča (2009) člen 5, 7, 12.
javni razpis - javna obljuba nagrade - predhodni preizkus tožbe - stvarna pristojnost - izpodbijanje podelitve nagrade - nepristojnost - izrek o nepristojnosti po uradni dolžnosti - odstop zadeve
Po presoji sodišča je razmerje med toženkami in tožnikom kot kandidatom za nagrado s priznanjem civilnopravno razmerje. Javni razpis po Odloku o podeljevanju priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča in na tej podlagi podeljeno nagrado s priznanjem je mogoče opredeliti kot javno obljubo nagrade po določbah OZ, ki v prvem odstavku 207. člena določa, da z javnim razpisom dana obljuba nagradbe tistemu, ki opravi določeno dejanje, doseže kakšen uspeh ali se znajde v določenem položaju, ali obljuba, dana pod kakšnim pogojem, veže tistega, ki jo je dal, da jo mora izpolniti. Bistvo javne obljube nagrade je, da udeleženec ob določenem uspehu pridobi konkretno korist oziroma odmeno. Poseben primer javne obljube nagrade pa je javni razpis, ki je urejen v 210. členu OZ.
ZVPSBNO člen 5, 5/1, 8, 8/1, 9, 9/2, 13. ZUS-1 člen 2, 2/2.
rokovni predlog - zavrženje tožbe - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pritožbe
ZVPSBNO kot poseben zakon nima posebnih določb, da bi bilo sodno varstvo zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe ali drugega sredstva po tem zakonu zagotovljeno v upravnem sporu.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik s tožbo osporava izvršilne naslove, ki se nanašajo na dolgovane prispevke (češ da so neosnovani, saj ni opravljal funkcije direktorja od septembra 2015 dalje, to ni bil njegov edini in glavni poklic ter ker ima zavarovanja urejena že v tujini), posledično pa so mu bile nazakonito izrečene tudi globe. Ti tožbeni ugovori pa so v tem postopku, ki se nanaša na davčno izvršbo, neupoštevni, saj v postopku izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
dohodnina - akontacija dohodnine - ustavitev postopka - stečajni postopek - izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje družbe - razrešitev upravitelja - aktivna legitimacija
Če pravna oseba, ki je bila stranka upravnega postopka, preneha obstajati, ne more imeti več položaja stranke in s tem tožnika v upravnem sporu in je zato tožbo prve tožeče stranke, ki je s končanjem stečajnega postopka in z izbrisom iz sodnega registra nesporno prenehala, potrebno zavreči.
Za priznanje aktivne legitimacije v upravnem sporu ne zadošča zgolj pravni interes osebe, v konkretnem primeru druge tožeče stranke, za drugačno odločitev od odločitve upravnega organa, ki jo želi izpodbijati, temveč mora položaj stranke oziroma stranskega udeleženca najprej doseči in uveljavljati v upravnem postopku. Tega in takšnega položaja pa drugi tožnik v upravnem postopku ni dosegel niti ga ni uveljavljal, temveč se je postopka udeleževal zgolj kot stečajni upravitelj in s tem kot zakoniti zastopnik prve tožeče stranke in ne kot oseba, ki ima interes, da v lastnem imenu in s tem kot zavezanec za odtegnjeni davek in za prispevke sodeluje v postopku, ki ga je sicer pravilno začela prva tožeča stranka kot zavezanec za plačilo davčnega odtegljaja.
ZMZ-1 člen 23, 27, 27/9, 30, 30/1, 30/2. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 5, 5/1, 5/2.
Zgolj predloženi krstni list in ostala dokazila o opravljenem krstu sicer še ne predstavljajo resnično spremembo vere. Potrdilo z dne 1. 10. 2019, ki ga je tožnik priložil tožbi, in iz katerega izhaja, da že več kot leto dni redno obiskuje srečanja in je aktivni član te verske skupnosti, ni nedovoljena tožbena novota, kot to zmotno meni tožena stranka. Potrdilo namreč ni namenjeno zgolj izkazovanju opravljenega krsta, pač pa življenja v določeni verski skupnosti in s tem pristnosti spremembe vere.
Tožena stranka bi morala ne glede na to, da tožniku ne verjame, da so bile izvršene dejavnosti v povezavi s spremembo vere "pristne", ugotavljati, ali bi bil tožnik zaradi teh dejavnosti, tudi zaradi krsta, ob vrnitvi v Iran izpostavljen preganjanju ali resni škodi. Določilo devetega odstavka 27. člena ZMZ-1 namreč določa, da pri ocenjevanju dejstva, ali ima prosilec utemeljen strah pred preganjanjem, ni pomembno, ali prosilec dejansko ima rasne, verske, nacionalne, družbene ali politične lastnosti, ki se preganjajo, pod pogojem, da takšne značilnosti prosilcu pripisuje subjekt preganjanja oziroma resne škode. V konkretnem primeru torej ni nujno določilno, ali je prosilec dejansko spremenil vero in ima torej lastnost, na podlagi katere bi bil lahko preganjan, pač pa je bistveno vprašanje, ali lahko takšno lastnost - tj. spremembo vere iz muslimanske v krščansko, tožniku pripiše subjekt preganjanja.
Iz členov 4(3)d, 5(1) in 5(2) Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite ter prvega odstavka 30. člena ZMZ-1, kakor tudi iz Ženevske konvencije ne izhaja, da prosilec ni upravičen do priznanja statusa begunca ali subsidiarne oblike zaščite, če njegova prošnja temelji na dejavnostih, izvršenih po zapustitvi izvorne države, katerih izključni namen je bil ustvarjanje potrebnih pogojev za priznanje mednarodne zaščite. Pač pa je za presojo bistveno vprašanje, ali ima prosilec utemeljen strah pred preganjanjem oziroma ali obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da se bo prosilec soočil z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo.