Odločba o vrnitvi mora biti sprejeta ob "strogem" spoštovanju zahtev iz člena 5 Direktive 2008/115/ES. Ta državam članicam pri izvajanju te direktive nalaga, da ustrezno upoštevajo, med drugim tudi največje koristi otroka in družinsko življenje. Države članice bi morale pri izvajanju te direktive največjo pozornost posvečati "največjim koristim otroka", in da bi moralo biti v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) spoštovanje družinskega življenja najpomembnejše vodilo držav članic pri izvajanju te direktive. Pravica do družinskega življenja pride v poštev v zvezi z odločitvami o vrnitvi tujca. V primeru, ko se odloča o vrnitvi tujca v izvorno državo, opraviti celovito presojo te pravice v razmerju do pravice države, da izvaja ukrepe za zakonito in kontrolirano priseljevanje in preprečevanje nezakonitega priseljevanja in s tem zagotavljanje javnega reda (in nacionalne varnosti) ter v zvezi s tem v skladu z načelom sorazmernosti oceniti, ali je bilo v upravnem postopku z izpodbijanim ukrepom države o vrnitvi tujca v izvorno državo prekomerno poseženo v pravico do družinskega življenja. Tožena stranka mora pri izdaji odločbe o vrnitvi, opraviti presojo pravice do družinskega življenja glede na osebne okoliščine, na katere se tožnik sklicuje in ki zahteva ustrezno upoštevanje, med drugim, največje koristi otroka in družinskega življenja. Koristi otroka upoštevati tudi, če se odločba o vrnitvi sprejme zoper starše otroka, in torej otrok ni naslovnik zadevne odločbe.
Nerazumljivo oziroma nepopolno prošnjo za dodelitev Bpp mora organ za BPP na podlagi prvega odstavka 67. člena ZUP poslati prosilcu za BPP v dopolnitev. Če se prosilec na poziv ne odzove, mora organ za BPP takšno prošnjo za BPP s sklepom zavreči na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.
Toženka je predlagane dokaze zavrnila z obrazložitvijo, da je relevantno dejansko stanje v popolnosti ugotovljeno že iz listinskih dokazov in da ustna izjava tožnice in izvedba zaslišanja priče na obravnavi ne bi v ničemer pripomoglo k dodatni razjasnitvi okoliščin ugotovljene kršitve. S takšno zavrnitvijo dokaznega predloga pa je toženka, ne da bi poprej opravila predlagana zaslišanja, vnaprej presodila, da izvedba teh dokazov ne bo spremenila njenih dejanskih ugotovitev glede očitanih kršitev. Zavrnitev dokaznih predlogov za zaslišanje z argumentom, da zaslišanje ne bi v ničemer doprineslo k dodatni razjasnitvi zadeve, pomeni nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno, kot pravilno navaja tožnica, zaradi česar je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka.
Iz SZ-1, Pravilnika, javnega razpisa in obrazca, na katerem prosilci oddajo vlogo, izhaja, da za upoštevanje otrok kot ožjih družinskih članov ne zadostuje, da zanje starš plačuje preživnino (jih preživlja), če starš (prijavitelj) in otroci niso del istega (skupnega) gospodinjstva. Zato pogoja preživljanja, kot ga določa javni razpis, ni mogoče razumeti na način, da bi se otroci, za katere starš zgolj plačuje preživnino, lahko upoštevali kot njegovi ožji družinski člani za namene javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.