izvršba - začetna kumulacija izvršilnih sredstev – naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – spor o pristojnosti – dopolnitev predloga za izvršbo
Iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ izhaja, da je o naknadni kumulaciji izvršilnih sredstev mogoče govoriti v primerih, ko upnik po izdaji sklepa o izvršbi poleg izvršbe z že dovoljenimi sredstvi predlaga izvršbo še z drugimi izvršilnimi sredstvi. A contario to pomeni, da gre v primerih, ko upnik že pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe v morebitnih dopolnitvah predloga za izvršbo predlaga še druga izvršilna sredstva, za začetno kumulacijo sredstev izvršbe. Zato je vse do dovolitve izvršbe vložene upnikove vloge treba obravnavati kot enotni predlog za izvršbo.
ZMZ člen 60, 61, 61/1, 62, 63, 63/1. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. 12. 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 27, 27/2-a.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Hrvaška - pojem „nahajati se“ (v varni tretji državi) - zveza med prosilcem in varno tretjo državo
Tožnik je v Republiko Slovenijo vstopil ilegalno z območja Republike Hrvaške. Do Zagreba je pripotoval v kombiju, tam prespal en dan, nato pa podpisal pogodbo in najel rent-a-car, ključe vozila pa je izročil organizatorju. Vse te okoliščine sta tožena stranka in sodišče prve stopnje upoštevala kot razloge, ki kažejo na to, da je bila med tožnikom in Republiko Hrvaško vzpostavljena zveza v smislu ZMZ in Postopkovne direktive, zato je neutemeljen pritožbeni ugovor, da sta se omejila zgolj na ugotovitev, da se je tožnik nahajal na Hrvaškem. Ni potrebno, da bi prosilec dejansko prišel v stik z uradnimi organi varne tretje države, ampak zadostuje, da je za to imel možnost. To pa je v obravnavanem primeru imel.
ZP-1 člen 156, 156-4. ZVCP-1 člen 130, 130/3, 130/5.
kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev prekrška - vožnja pod vplivom alkohola
Obdolžencu, ki je vozil osebni avtomobil pod vplivom alkohola in je imel v litru izdihanega zraka 1,00 miligrama alkohola, bi moralo sodišče po petem odstavku 130. člena ZVCP-1 poleg globe izreči tudi 18 kazenskih točk.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - nasprotna izvršba
Vrhovno sodišče je že v sklepih III R 17/1996 z dne 13. 9. 1996, I R 85/2008 z dne 10. 9. 2008 in I R 71/2011 z dne 23. 6. 2011 zavzelo stališče, da je postopek nasprotne izvršbe funkcionalno neposredno vezan na izvršilni postopek, pričet s predlogom za izvršbo, oziroma predvsem na tisto njegovo fazo, ki sledi dovolitvi izvršbe – opravo izvršbe. Zato je lahko krajevno pristojno za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo le sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo. Sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za (nasprotno) izvršbo, pa je po 35. členu ZIZ pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v (nasprotni) izvršbi, torej tudi o vprašanju njene dovolitve po prvem odstavku 69. člena ZIZ.
ZPP člen 108, 184, 436, 436/3. ZIZ člen 23, 62, 62/2.
razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu – postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku – sprememba tožbe v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu
Po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, se v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. To pomeni, da se postopek nadaljuje kot pri tožbi, kar je tudi v skladu z zadnjo povedjo drugega odstavka 62. člena ZIZ, da se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Posebnost postopka po ugovoru zoper plačilni nalog je v izreku odločbe o glavni stvari. V tem namreč sodišče odloči, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali se razveljavi (tretji odstavek 436. člena ZPP). Sicer pa veljajo v postopku po ugovoru zoper plačilni nalog in s tem v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravila pravdnega postopka oziroma pravila v gospodarskih sporih, vključno s pravili o spremembi tožbe iz 184. člena ZPP.
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik, sedaj tožnik, navede dejansko podlago dolžnikove, sedaj toženčeve, obveznosti, tvori tožbo.
Po določbi drugega odstavka 480. člena OZ lahko kupec, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, po preteku enoletnega roka iz prvega odstavka istega člena, če še ni plačal kupnine, kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu zniža kupnino ali povrne škodo.
Pomen določbe je v določitvi izjeme od enoletnega roka, določenega v prvem odstavku 480. člena OZ v primerih, ko je kupec prodajalca pravočasno obvestil o napaki in se brani pred njegovim zahtevkom za plačilo kupnine. Ker enoletni rok za takega kupca ne velja, kakšen drug rok pa v OZ ni postavljen, to pomeni, da pri uveljavljanju ugovora kupec časovno načeloma ni omejen. Potem ko ga kupec toži za plačilo kupnine, pa je pravočasnost njegovih procesnih dejanj urejena z določbami ZPP.
Določbe ZPP o procesnih prekluzijah (286. člen) zadevajo navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne pa uveljavljanje ugovorov.
ZP-1 člen 59, 59/3, 144, 144/1, 144/4, 147, 147/2.
zahteva za sodno varstvo – stroški postopka – kdo plača stroške postopka - stroški v postopku s pravnimi sredstvi
Če sodišče v postopku z zahtevo za sodno varstvo delno odloči v korist obdolženca, ni pravilno, da o stroških postopka odloči, da bremenijo proračun, temveč uporabi določbo drugega odstavka 147. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1, v skladu s katero se sodna taksa v tem primeru ne določi.
Judikati, ki jih predlagatelj ponuja za primerjavo, ne obravnavajo identične situacije, kot se izkazuje v spornem primeru. V vseh je glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi ugotovljena obojestranska volja strank, medtem ko v obravnavanem primeru ta ni ugotovljena.
ZPP člen 116, 116/1, 384, 384/1. ZIZ člen 42, 42/2.
dovoljenost revizije - sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - postopek za razveljavitev klavzule pravnomočnosti - zavrženje revizije
Ne pravnomočni sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ne pravnomočni sklep o zavrnitvi predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, nista sodni odločbi, ki bi se lahko izpodbijali z revizijo.
dovoljenost pritožbe - pooblastilo za vložitev pritožbe – odvetnik – brezplačna pravna pomoč - zavrženje pritožbe
Pritožbeno sodišče je pravilno zavrglo pritožbo, ker odvetnica ni predložila pooblastila za zastopanje v pritožbenem postopku (peti odstavek 98. člena ZPP). Pri tem je pomembno, da se zastopanje odvetnice na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči ni moglo veljavno raztezati tudi na pritožbeni postopek, saj je bila navedena odločba izdana le glede brezplačne pravne pomoči za postopek pred sodiščem prve stopnje. Obstoj morebitnega pooblastilnega razmerja v postopku pred sodiščem prve stopnje zato ne more vplivati na upravičenje odvetnice, da za tožnika vloži pritožbo.
V primeru v predpisani obliki izjavljene volje je že pojmovno izključena možnost nesporazuma v predmetu obveznosti kot razloga za nastanek ponudbe.
Tožena stranka je s tem, ko je v obrazec ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda vpisala tudi stavbna zemljišča, degradirana območja in nerodovitne površine za enotno prodajno ceno tudi te podvrgla prisilnim predpisom ZKZ. Za prodajo stavbnih zemljišč sicer ni potrebno soglasje upravne enote, vendar se zaradi pogoja, da se zemljišča prodajajo v paketu, pogodba lahko sklepa le za vsa zemljišča obenem in tudi zemljiškoknjižna listina izstavlja le za vsa zemljišča obenem.
najemna pogodba za stanovanje - najemno razmerje za nedoločen čas - status nepremičnine - lastništvo primernega stanovanja - dopuščena revizija - razlogi za odpoved - službeno stanovanje - kadrovsko stanovanje - odpoved najemne pogodbe
Lastništvo stanovanja po SZ ni odpovedni razlog za službeno stanovanje.
V konkretnem primeru je bilo po pogodbi in aneksu toženki stanovanje oddano za profitno najemnino in za nedoločen čas. Ti pogoji se zaradi kasnejših sprememb zakona in podzakonskih aktov tožeče stranke ne morejo spremeniti. To pomeni, da sedanja opredelitev vrste najema ni ključnega pomena.
ZDDPO-2 člen 84. ZDDPO-1 člen 29, 29/2, 29/5. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - davek od dobička pravnih oseb – pokrivanje davčne izgube – izguba pravice do pokrivanja davčne izgube
Določbo 84. člena ZDDPO-2, ki ureja pokrivanje davčnih izgub, nastalih pred začetkom uporabe ZDDPO-2, je treba razlagati tako, da prepoveduje pokrivanje tistih davčnih izgub, nastalih pred začetkom uporabe ZDDPO-2, katerih pokrivanje je bilo prepovedano že po ZDDPO-1, ker so zavezanci izpolnili pogoje iz petega odstavka 29. člena ZDDPO-1.
varstvo lastninske pravice - povrnitev premoženjske škode – vrnitev v prejšnje stanje – podlage odškodninske odgovornosti – nastanek škode
Ugotovljeno dejansko stanje – nedokazan obstoj zatrjevane škode – je narekovalo materialnopravno odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Vsak poseg v lastninsko pravico drugega ne pomeni nujno nastanka škode, varstvo lastninske pravice pa je mogoče doseči (tudi) z drugimi zahtevki.
ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/3, 367, 367/2, 377. SPZ člen 99.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta – navadno sosporništvo – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – ugovarjanje vrednosti spornega predmeta – zavrženje revizije – negatorna tožba
Tožnik je v negatorni tožbi uveljavljal varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice. Toženci nastopajo v vlogi tretjih v smislu določbe 99. člena SPZ. Spor bi bilo mogoče rešiti različno za vsakega od njih. Sodišče bi namreč lahko ugotovilo, da le nekateri od tožencev izvajajo nedovoljene posege v tožnikovo lastninsko pravico, drugi pa ne. Toženci imajo tako status navadnih sospornikov.
Revidenti bi morali pravočasno ugovarjati pomanjkljivi opredelitvi vrednosti spornega predmeta za vsakega od njih posebej, vendar tega niso storili.
Na podlagi okoliščin, da je obdolženec specialni povratnik, očitano dejanje pa je storil prav v preizkusni dobi ter glede na kriminalno količino in dejstvo, da je sodeloval v hudodelski združbi, je sodišče utemeljeno zaključilo, da je obdolženec ponovitveno nevaren.