prodajna pogodba – pravne napake – odgovornost za pravne napake – pogodba o finančnem leasingu – razpravno načelo – kršitev razpravnega načela – ugovor aktivne legitimacije – ugovor materialnega prava – ugotavljanje vsebine pogodbenega prava – dopuščena revizija
Trditve toženke o pomanjkanju aktivne stvarne legitimacije tožnice temeljijo na pogodbenih določilih. Sodišče ugotavlja vsebino pogodbenega prava po pravilih, po katerih ugotavlja druga pravno pomembna dejstva. Zato lahko sodišče vsebino pogodbe o finančnem leasingu v delu, ki se nanaša na prenos jamčevalnih zahtevkov, ugotavlja samo na podlagi in v mejah postavljenih trditev toženke (7. člen ZPP). Teh toženka ni podala (pravočasno).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - CESTE IN CESTNI PROMET
VS2006641
ZP-1 člen 55, 156, 156-1. ZJC člen 77a, 77a/1-1.
postopek pred prekrškovnim organom – ugotavljanje dejstev – kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – plačilo cestnine – največja dovoljena masa vozila
Stališče, da je edini dokaz o največji dovoljeni masi vozila lahko le vpis v prometno dovoljenje, ki je javna listina, je pravno zmotno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE – CARINE
VS2006554
ZP-1 člen 65, 65/4, 69, 125, 169, 169/2, 171. ZKP člen 424, 424/1. URS člen 22, 29, 29-3, 29-4. EKČP člen 6. ZCS-1 člen 74, 74/1-4.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava - privilegij zoper samoobtožbo - onemogočanje trošarinskega nadzora
Obdolženec je v prekrškovnem postopku načelno upravičen do ustne obravnave pred prvim in edinim sodiščem, ki odloča o zahtevi za sodno varstvo, razen če so podane posebne okoliščine, ki bi utemeljevale, da se obravnava ne izvede.
Ker sodišče ni zaslišalo kršitelja ter verodostojnosti obremenilnih izjav ni preverilo z zaslišanjem njihovih avtorjev, čeprav je kršitelj v zahtevi za sodno varstvo obrazloženo izpodbijal pravilnost dejanskih ugotovitev prekrškovnega organa, ki so temeljile izključno na neposrednih zaznavah carinikov, je kršilo 22. in 29. člen Ustave Republike Slovenije oziroma prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – trditveno in dokazno breme - ukrep gradbenega inšpektorja
Ker tožniki v zahtevi za izdajo začasne odredbe niso konkretno navedli dejstev in okoliščin, s katerimi utemeljujejo nastanek in višino škode, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA - USTAVNO PRAVO
VS4002269
URS člen 26. ZRPJN člen 23, 23/5. ZJN-1 člen 4, 4/1, 20, 76, 76/1. Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo člen 1. Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila člen 6.
odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - povračilo škode - revizija postopka javnega naročanja - javno naročanjue - protipravnost ravnanja Državne revizijske komisije
Zgolj drugačna presoja, zaradi katere lahko ponudnik po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo uspe s sodnim varstvom v postopku povračila škode (zoper naročnika) pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja – ZRPJN), namreč še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno dejanje, ki je podlaga za pravico do povračila škode po 26. členu URS. Ravnanje Državne revizijske komisije kot nosilca oblasti bi bilo protipravno takrat, kadar bi pri razlagi pravnih predpisov presegla okvir pooblastil, ki jih ima v postopku nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil, oziroma kadar bi ravnala samovoljno.
dovoljenost revizije - sposobnost biti stranka v postopku – izbris iz sodnega registra - prenehanje pravdne stranke – zavrženje revizije
Ker je tožena stranka z izbrisom iz sodnega registra prenehala, nihče pa vse od 15.2.2011 ni prevzel gospodarskega spora kot pravni naslednik in tudi iz spisovnih podatkov ni mogoče sklepati na morebitnega pravnega naslednika tožeče stranke, je s tem odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje revizije. Na podlagi 377. člena ZPP je zato revizijsko sodišče revizijo zavrglo.
- ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji oziroma določitvi pravne podlage za določitev obračuna in izplačila plače sodnika v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011;
- ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo v zvezi s 4 % znižanjem osnovne plače.
Po ustaljeni sodni praksi je lahko storitev kaznivega dejanja, ki je predmet drugega kazenskega postopka, podlaga za sklepanje o ponovitveni nevarnosti le, če je že bila predmet sodne presoje in je ugotovljena vsaj z verjetnostjo na ravni utemeljenega suma.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga – nedovoljen predlog - vrednost spornega predmeta – povezanost zahtevkov – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda
Za odločanje o dopustitvi revizije v primeru, ko je ta že po zakonu dovoljena, ni ne pravne podlage ne pravnega interesa strank, zato je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo kot nedovoljen (tretji odstavek 367. člena ZPP ob smiselni uporabi 374. in 377. člena ZPP).
bistvena kršitev določb postopka – nerazumljiv izrek – zahteva za sodno varstvo – odločanje sodišča – prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - pisna odločba o prekršku – opis prekrška – čas storitve prekrška
Okvir hitrega postopka je najkasneje z izdajo odločbe prekrškovnega organa zamejen po subjektivni in objektivni plati, zato ga v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo ni dopustno širiti na druge pravne oziroma fizične osebe oziroma druge historične dogodke, ki jih izrek odločbe o prekršku ne zajema.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103, 103/2. ZASP člen 146.
spor o pristojnosti – spor iz avtorske pravice – izključna krajevna pristojnost
Iz do sedaj zbranih podatkov izhaja, da tožeča stranka kot kolektivna organizacija na podlagi dovoljenja pristojnega organa in na podlagi ustreznega pooblastila v svojem imenu in za račun avtorjev uveljavlja plačilo avtorskega honorarja in da torej gre za spor iz avtorske pravice. Za take spore je po določbi 6. točke drugega odstavka 32. člena ZPP stvarno pristojno okrožno sodišče ne glede na vrednost spornega predmeta. Po določbi drugega odstavka 103. člena ZS pa je v sporih o pravicah intelektualne lastnine, med katere sodi tudi avtorska pravica, določena še izključna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.
V predmetni zadevi je tožena stranka z dopisom z dne 26. 7. 2006 tožečo stranko obvestila, da sledi oblikovanje in sklenitev formalne pogodbe, s tem, da lahko do dokončnega podpisa pogodbe opravlja vsa potrebna dela v zvezi s postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja za sanacijo nepremičnine. Na ta način jo je ne le utrdila v prepričanju, da za sklenitev pogodbe ni ovir in bo gotovo sklenjena, pač pa jo je naravnost napeljala na pripravo projektne dokumentacije, ki je nujna v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja in s tem povezanimi stroški, katerih povrnitev zahteva v tem sporu. Dejanska podlaga za odškodninsko odgovornost tožene stranke ni le njena odklonitev podpisa pogodbe, pač predvsem sporočilo v navedenem dopisu, ki je neposredno prispeval k temu, da so tožeči stranki nastali stroški. Toženkino ravnanje zato sega na področje splošne odškodninske odgovornosti (prvi odstavek 131. člena OZ) z vsemi njenimi posledicami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3005827
ZPP člen 367b, 374.
pravni interes - zavrženje predloga - predlog za dopustitev revizije
Prvo in drugo vprašanje, zastavljeno v predlogu za dopustitev revizije tožene stranke se nanašata na odločbo, torej na del tožbenega zahtevka, ki je bil na podlagi pritožbe tožene stranke pravnomočno zavrnjen. Tožena stranka v tem delu nima pravnega interesa za vložitev revizije, saj je v tem delu s pritožbo uspela. Tretje vprašanje tožene stranke pa ni razumljivo zastavljeno oziroma razumljivo obrazloženo v smislu določb četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Zaradi tega je revizijsko sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - odstop od sodne prakse - plačilo za delo - delovna uspešnost – znižanje plače - ureditev meril
Ob ugotovitvi, da je podjetniška kolektivna pogodba tožene stranke določala, da so merila o določanju plače na osnovi delovne uspešnosti priloga kolektivne pogodbe in da je tožena stranka ta merila sprejela v obliki samostojnega pravilnika, ki ni bil priloga kolektivne pogodbe, je sodišče soglašalo s presojo, da določbe takega pravilnika ne morejo biti podlaga za znižanje plače tožniku iz naslova nedoseganja pričakovane delovne uspešnosti.
Kadar je plačilna obveznost garanta odvisna od ugotavljanja določenih dejanskih okoliščin, gre za t. i.
odvisno ali akcesorno garancijo.
Za takšno obliko garancije je značilno, da garant ne ravna napak, če odklanja plačilo, dokler ni prepričan, da so izpolnjene dejanske predpostavke iz garancije. Nasprotno pa
neodvisna garancija
zavezuje garanta, da na podlagi preproste zahteve oziroma zahteve, ki jo spremljajo določeni dokumenti, upravičencu plača določen znesek. Pri tem garant ne bo ugotavljal, ali je naročitelj garancije (to je dolžnik) v resnici kršil svojo obveznost (dolžno ravnanje) iz temeljnega posla. Ker je treba upoštevati, da je položaj upravičenca iz izdanih bančnih garancij „na prvi poziv“ v razmerju do zavezanca bistveno boljši, t
eorija zavzema stališče - pridružuje pa se mu tudi revizijsko sodišče - da mora iz zaveze garanta jasno in nedvoumno izhajati, da sprejema neodvisno zavezo, in da se le v takšnih primerih garantova zaveza presoja po pravilih o neodvisnih bančnih garancijah. Oziroma, povedano z drugimi besedami: »Če želijo stranke neodvisno garancijo, morajo paziti, da v njeno besedilo ne zapišejo česa, kar bo mogoče tolmačiti kot garantovo pravico, da pred plačilom preveri, ali je kršena osnovna pogodba»
[
v obravnavanem primeru: ali se je stranski intervenient neresno pogajal
ZOR člen 362, 387, 387/1, 387/2, 388, 389, 389/2, 392, 392/2.
zastaranje - pretrganje zastaranja – pretrganje zastaranja s pripoznavo dolga – preklic pripoznave dolga
Zastaranje je nastopilo z iztekom zadnjega dne zakonsko določenega časa (362. člen ZOR), če ni bilo pretrgano s pripoznavo dolga (po prvem odstavku 387. člena ZOR), ki je bila možna tudi posredno (drugi odstavek 387. člena ZOR). Za takšno (konkludentno) ravnanje, je šlo tudi v konkretnem primeru, ko je tožena stranka s tem, ko je pri oblikovanju zahtevka za vračilo vloženih sredstev upoštevala svoj dolg iz naslova neplačanih najemnin do tožeče stranke slednjega pripoznala.
Revidentka se je podrejeno sklicevala na »umik poračuna iz svojega tožbenega zahtevka «, kar naj bi pomenilo preklic konkludentnega priznanja terjatve, vendar neutemeljeno, saj pripoznave ni mogoče preklicati. Za preklic pripoznave namreč ni mogoče uporabiti prvega odstavka 389. člena ZOR in šteti, da zastaranje ni bilo pretrgano, saj je bilo zastaranje večkrat pretrgano (tako po 387. členu ZOR kot po njegovem 388. členu), medtem ko revidentka teh ugotovitev ni (pravočasno) izpodbijala, niti ni substancirano in konkretizirano zatrjevala, da je ob upoštevanju drugega odstavka 392. člena ZOR (ki je določal, da je zastaranje, pretrgano z dolžnikovo pripoznavo, začelo teči znova od pripoznave) vmes nastopilo zastaranje (362. člen ZOR).