davek od dobička pravnih oseb – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – davčna izguba – neenotna sodna praksa - pomembno pravno vprašanje – konkretiziranost pravnega vprašanja
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Ugotovitev, da se revidentki zmanjša davčna izguba za leto 2003 v višini 59.542,53 EUR, predstavlja enega izmed elementov ugotavljanja višine davčne osnove za obračun davka od dobička za leto 2003. S tem revidentki ni bila naložena v plačilo nobena davčna obveznost. Ker ugotovitev višine davčne osnove ne predstavlja odločitve o obveznosti stranke, ta odločitev nima pravne narave pravice oziroma obveznosti v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zato vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve ni mogoče presojati dovoljenosti revizije ne v okviru odločanja o pomembnem pravnem vprašanju ne v okviru neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje.
ZMZ člen 51, 51/1-1, 59, 59/1-3. ZUS-1 člen 40, 40/3. ZTuj-2 člen 97.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca – dvom v verodostojnost zatrjevane identitete – begosumnost – prosti preudarek
Za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja prosilčeve istovetnosti ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je prosilec v Republiko Slovenijo prišel brez dokumentov s sliko, s katerimi bi lahko izkazal istovetnost po 97. členu ZTuj-2, ampak se ukrep na tej podlagi lahko odredi le, če obstaja tudi dvom v verodostojnost zatrjevane identitete, ki ga mora tožena stranka obrazložiti.
ZDen člen 44, 44/1, 85, 85/1, 85/2. ZUS-1 člen 59, 59/1, 59/2-2. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5, 5/1, 5/2. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 13/2.
denacionalizacija – vrednotenje stavbnih zemljišč – stanje zemljišča po času odvzema iz posesti – izhodiščna vrednost kmetijskih zemljišč – enoten faktor za vrednotenje stavbnih zemljišč – exceptio illegalis – normativna pristojnost ministrstva – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave - glavna obravnava v upravnem sporu
Podržavljenje na podlagi ZNNZ se je izvedlo v dveh fazah, najprej z nacionalizacijo lastninske pravice, nato pa z odvzemom pravice uporabe in izročitvijo zemljišča v posest občini oziroma drugemu uporabniku. Ker je do dokončnih učinkov podržavljenja prišlo šele z odvzemom nepremičnine iz posesti prejšnjega lastnika, je v obravnavani zadevi to tisti čas, ki je pravno odločilen za ugotavljanje stanja podržavljenega zemljišča za potrebe vrednotenja po določbah 44. člena ZDen.
Izvajanje nalog iz 5. člen Odloka (tekoče spremljanje tržnih cen in korekcija izhodiščne vrednosti iz 4. člena Odloka) sodi v normativno pristojnost ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
Glede na to, da je Ustavno sodišče že v več odločbah kot očitno neutemeljene zavrnilo trditve, da zakonsko načelo o vrednotenju stvari po stanju ob podržavljenju in po sedanji vrednosti iz prvega odstavka 44. člena ZDen (oziroma po vrednosti na dan izdaje odločbe iz drugega odstavka 85. člena ZDen) pomeni, da bi moralo Navodilo pri določanju višine odškodnine upoštevati tržne razmere ob izdaji odločbe o denacionalizaciji, tožnika ne moreta utemeljiti nezakonitosti in neustavnosti ureditve iz drugega odstavka 13. člena Navodila s sklicevanjem na tržno vrednost stavbnega zemljišča glede na njegovo lokacijo.
S popravnim sklepom se lahko popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.
ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1-6, 34, 34/1, 34a, 34a/3. ZLS člen 47, 47/1, 47/2, 47/3. ZUS-1 člen 26.
ugovor zoper plačilni nalog – nastanek taksne obveznosti - izjema od splošnega pravila glede nastanka taksne obveznosti - zadeve, v katerih je rok za odločanje zakonsko določen
Ker zakon (tretji odstavek 47. člena ZLS) določa, da mora sodišče v tem primeru odločiti v zakonsko določenem roku (trideset dni), nastane taksna obveznost takrat, ko je sodna odločba vročena stranki.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-4, 36/1-6. ZDU-1 člen 14, 15. ZUP člen 1, 1/2. ZKme-1 člen 53, 53/2.
kmetijstvo – sofinanciranje iz javnih sredstev – ukrepi 4. osi Programa razvoja podeželja RS (LEADER) – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe – lokalna akcijska skupina
Predpisi lokalni akcijski skupini (LAS) ne podeljujejo javnega pooblastila za odločanje o dodeljevanju sredstev kot upravni zadevi, zato takega pooblastila tudi ne more pridobiti s Pogodbo o ustanovitvi ali s Pravilnikom o merilih in kriterijih za oceno in izbor projektov, upravičenih do nepovratnih sredstev LEADER. Tovrstno delovanje LAS predstavlja le podlago za odločitev pristojnega ministra o dodelitvi nepovratnih sredstev LAS za potrjene projekte in ne uživajo samostojnega sodnega varstva.
Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je tožbo tožeče stranke ob predhodnem preizkusu zavrglo.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1-4. ZS člen 87, 87/5. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 7, 7/1, 7/2, 7/4, 7/6, 9, 9/1.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odreditev posebnega preizkusa strokovnosti - sodni cenilec - zavrženje tožbe - pravica, obveznost ali pravna korist
Akt, s katerim je bilo tožniku odrejeno opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti v postopku odločanja o njegovi vlogi za imenovanje za sodnega cenilca, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
uporabno dovoljenje - zavrnitev izdaje uporabnega dovoljenja - ureditvena začasna odredba – težko popravljiva škoda ni izkazana
Vrhovno sodišče k pravilni odločitvi o zavrnitvi izdaje začasne odredbe še dodaja, da predlagana ureditvena začasna odredba v obliki delovanja bioplinarne do pravnomočnosti upravnega spora ni možna, saj je poskusno (tudi podaljšano) obratovanje poteklo. Da pa bi pravna podlaga za nadaljnje poskusno delovanje oziroma za dovolitev rednega obratovanja bioplinarne bila začasna odredba, pa ni možno že po naravi stvari same.
Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 36, 36/1-2. ZPP člen 196, 197. ZDen člen 67, 67/1.
pravočasnost tožbe – enotno sosporništvo – učinek sosporništva - rok za opravo dejanj
Tožnika sta kot pravna naslednika denacionalizacijskega upravičenca v položaju enotnih sospornikov v smislu 196. člena ZPP (ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1). Pri presoji pravočasnosti tožbe z dopolnitvijo, ki jo je vložila druga tožnica, je zato treba upoštevati določbo 197. člena ZPP.
gradbena pogodba – cena pogodbenih del - enotna cena – dodatna dela
Ne drži stališče tožeče stranke, da je izvajalec avtomatično upravičen do višjega plačila, če je za opravljeno delo potreben dodaten čas oziroma več časa, kot ga je predvidel ob sklenitvi pogodbe. Sodišče druge stopnje je pravilno pojasnilo, da mora izvajalec gradbenih del pred določitvijo ponudbene cene za svoja dela predvideti potrebne količine in cene materialov, ki jih bo pri svojem delu uporabil, ter potreben čas za opravo dela oziroma delovne ure in plačilo za delovno silo. V obravnavanem primeru sta pogodbeni stranki določili enotno ceno, zato je imela tožeča stranka možnost, da zaračuna dejanske količine uporabljenih materialov, ne pa tudi možnosti, da zaračuna višjo ceno zaradi porabe več časa za opravo del. Do slednjega bi bila upravičena le, če bi šlo za nepredvidena dela, tega pa ni zatrjevala.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3005824
ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija – pripadnik Slovenske vojske – dodatki – dodatki med opravljanjem vojaške službe v tujini
Revizija se dopusti glede vprašanja:
ali je pripadnik Slovenske vojske upravičen do dodatka na stalnost, dodatka zaradi omejitve pravice do stavke in dodatka za magisterij v času, ko opravlja vojaško službo v tujini.
ZPP člen 205, 205-4, 207, 207/2. ZOR člen 1083. OZ člen 82, 82/2.
bančna garancija – zloraba bančne garancije – obseg zavarovanja po bančni garanciji – prepoved vnovčevanja bančne garancije – prepoved zahtevati plačilo na podlagi bančne garancije – prepoved izplačila na podlagi bančne garancije – ugotavljanje volje pogodbenih strank – začetek stečajnega postopka nad stranko po opravi vseh pravdnih dejanj v zvezi z revizijo
Tožnica se je v tretjem odstavku 6. člena Predpogodbe zavezala predložiti bančno garancijo v zavarovanje svojih obveznosti iz 6. člena Predpogodbe. Bančna garancija zato daje zavarovanje le za tiste obveznosti tožnice, ki izhajajo iz tega člena. V 6. členu Predpogodbe je določena obveznost tožnice, da na zahtevo prvega toženca od njega odkupi vse nepremičnine (iz 2. člena Predpogodbe) nazaj, po enaki ceni, kot so bile kupljene, če prvi toženec do 31. 12. 2006 iz kateregakoli razloga ne bi pridobil lastninske pravice na nepremičninah, navedenih v 1. členu Predpogodbe (prvi odstavek 6. člena Predpogodbe). V primeru pisnega poziva prvega toženca k izpolnitvi obveznosti povratnega odkupa je tožnica dolžna skleniti prodajno pogodbo in plačati kupnino (drugi odstavek 6. člena Predpogodbe). Tako ne drži revizijska navedba, da je v 6. členu Predpogodbe ponovljena temeljna obveznost tožnice, da prvemu tožencu zagotovi prenos lastninske pravice na nepremičninah iz 1. člena Predpogodbe, vendar pa izpolnitev te obveznosti ni zavarovana z bančno garancijo iz 6. člena Predpogodbe.
odgovornost države za protipravno ravnanje sodišča – nezkonito delo sodnika - dolžnost oškodovanca za zmanjšanje škode – skrbnost dobrega gospodarstvenika – uveljavitev pravnih sredstev
Revidentka bi morala s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika skušati pravočasno uveljaviti vsa razpoložljiva pravna sredstva zoper vse podpisnike kreditne pogodbe in druge (so)dolžnike v obsegu njihovega jamstva – in na ta način omiliti morebitne posledice izgube realnega jamstva družbe zastavitelja. Takšno ravnanje ji nalaga določba četrtega odstavka – v povezavi s petim odstavkom – 266. člena ZOR. Zaradi nezakonitega ravnanja sodišča je bila res zmanjšana varnost tožeče stranke kot upnika ter otežena njena pot in morda zmanjšana možnost izterjave kreditne obveznosti. Ni pa res, da je revidentka zaradi pravice, da sama izbira, od katerega izmed več dolžnikov in ali sploh bo terjala izpolnitev kreditne obveznosti, upravičena takšno izterjavo kar opustiti in zahtevati plačilo celotne terjatve kot škodo od tožene stranke. Šele če bi se izkazalo, da obveznosti od drugih dolžnikov ni bilo mogoče izterjati ali da so ji v zvezi s to izterjavo nastali dodatni stroški, bi tožeča stranka znesek kreditne obveznosti oziroma tako nastale dodatne stroške lahko uveljavljala kot škodo, ki ji je nastala zaradi nezakonitega ravnanja tožene stranke.
Pri prekluziji iz prvega odstavka 337. člena ZPP je treba natančno oceniti, ali določena domnevno prepozna navedba pomeni le uveljavljanje nove pravne kvalifikacije na podlagi pravočasno zatrjevane dejanske podlage, ali pa gre v resnici za navajanje novih dejstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4002294
ZIZ člen 15, 77, 256, 256/1. ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - zavarovanje terjatve - predhodna odredba – premičnine
Za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje je krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje (prvi odstavek 256. člena ZIZ). Za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine, v katerem je navedeno, kje so stvari, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari (77. člen ZIZ).
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002268
ZTVP-1 člen 139, 139/1, 139/2, 139/3, 140.
borzno posrwdniška družba - odškodninska odgovornost borzno posredniške družbe – skrbno poslovanje borzno posredniške družbe – obseg svetovanja borzno posredniške družbe
Sodišči prve in druge stopnje sta pojasnili, da je obseg zaščite strank, ki se odločajo za nakup in prodajo vrednostnih papirjev, odvisen od vsake posamezne stranke oziroma od njenih značilnosti in izkušenj. Revizijsko sodišče se s stališčem prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča strinja. Obseg svetovanja, ki ga je svojim strankam dolžna nuditi tožena stranka (borzno posredniška družba), ni enak za vse stranke. Tretji odstavek 139. člena ZTVP-1 borzno posredniški družbi nalaga dolžnost, da pridobi podatke o strankinih izkušnjah s področja naložb v vrednostne papirje, finančnih zmožnostih in namenih ravno iz razloga, da tem strankinim značilnostim prilagodi svoje svetovanje. Strankam, ki nimajo nikakršnih izkušenj in niso poučene v zvezi z nakupom in prodajo vrednostnih papirjev, mora borzno posredniška družba nuditi širše varstvo in širši obseg svetovanja kot strankam, ki se prištevajo med poučene investitorje. Med slednje sodi tožeča stranka. Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje namreč izhaja, da je tožeča stranka imela izoblikovano investicijsko odločitev, vedela pa je tudi, po kakšni ceni se delnice ciljne družbe kupujejo na trgu, saj je (poleg delnic, pridobljenih s strani tožene stranke) te pridobivala tudi sama neposredno od prodajalcev. Ker je za ceno delnic na trgu tožeča stranka že vedela, je tožena stranka o njej ni bila dolžna poučiti. Glede na dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje tako tožena stranka ni imela več informacij kot tožeča stranka. Zato tudi trditve o zavajanju tožeče stranke glede cen delnic na trgu niso utemeljene.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3005833
ZPP člen 367c. ZSPJS člen 49č.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - uvrstitev v plačni razred
Tožnik ni izpodbijal uvrstitve v plačni razred ob uveljavitvi ZSPJS, temveč ob imenovanju oziroma razporeditvi na drugo dolžnost. Razmerij v zvezi z določanjem plač v teh primerih pa 49. člen KPJS ne ureja.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - sporazum o krajevni pristojnosti – določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – združitev pravd
Ker sta stranki izkoristili upravičenje iz sedmega odstavka 41. člena ZIZ in ker ustvaritev možnosti za (samo) morebitno združitev pravd, ki jih vodita dve različni sodišči, ni razlog za delegacijo krajevne pristojnosti iz razloga smotrnosti (67. člena ZPP), je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.