ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZTLR člen 24.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
ZPP člen 5, 315, 339/1-8, 367a, 367a/1, 367c. ZOR člen 159, 159/1, 201.
dopuščena revizija - vmesna sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - podlage odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost - krivda - neodgovorne osebe - ugovor neprištevnosti
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je višje sodišče zagrešilo bistveno kršitev postopka, ko se ob izdaji vmesne sodbe ni opredelilo do toženčevega ugovora neprištevnosti.
ZUS-1 člen 73, 73/1, 107, 107/1. ZN člen 10, 10/9.
imenovanje notarja – pritožba v upravnem sporu, določena s posebnim zakonom – popravni sklep
Določba prvega odstavka 73. člena ZUS-1 po presoji Vrhovnega sodišča ni posegla v določbe posebnih zakonov, v katerih je bila kot pravno sredstvo v upravnem sporu (na kakršenkoli način) predvidena pritožba. Da je ta razlaga pravilna, potrjuje tudi določba prvega odstavka 107. člena ZUS-1, ki uveljavlja določbe o pravnih sredstvih ZUS-1, med drugim tudi določbo prvega odstavka 73. člen ZUS-1, le za primere, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Na podlagi teh določb je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je v upravnem sporu dovoljena pritožba tudi v primerih, ko je predvidena v posebnem zakonu, tudi v primeru, če je v posebnem zakonu omenjena le v zvezi z rokom za odločanje o njej ali na kakršenkoli drug način.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – zagotovitev pravice do nepristranskega sojenja - zavrnitev predloga
Razlog potrebnosti delegacije zaradi zagotovitve ustavne pravice do nepristranskega sojenja ni podan. Toženec ni pojasnil, iz katerih razlogov naj bi vložitev odškodninske tožbe zoper državo vzbujala dvom v nepristranskost sodnika, ki sodi v konkretni (tu obravnavani) zadevi, sicer pa se toženčeva graja kvalitete sojenja nanaša na sodstvo kot celoto, kar presega namen instituta delegacije pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - zapisnikarica
Okoliščina, da je bila toženka 27 let zaposlena kot zapisnikarica pri sodišču, ki je pristojno za odločanje v pravdni zadevi in upoštevaje, da je bila večino časa zaposlena prav na pravdnem oddelku tega sodišča, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – obseg sodnega varstva – potek mandata - elementi pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - obrazložitev odpovednega razloga
Ob dejanski ugotovitvi, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas odpovedana iz neutemeljenega razloga, sta nižji sodišči o tožnikovem podrednem tožbenem zahtevku odločili v navedenih okvirjih.
Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da tožena stranka v sklepu o prenehanju delovnega razmerja ni mogla enostransko poseči v delavčevo pravico do odpravnine v zakonsko določeni minimalni višini, kot je bila ta opredeljena v tretjem odstavku 36. f člena ZDR/90. Odpravnina na podlagi navedene zakonske določbe je za delavca predstavljala denarno terjatev, ki jo ob neizplačilu ob prenehanju delovnega razmerja lahko delavec neposredno uveljavlja pred sodiščem, s tem da je za tovrstne terjatve v času odločanja o prenehanju delovnega razmerja tožnika veljal splošni petletni zastaralni rok.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije - postopek izbire kandidata za direktorja zavoda
Spor o zakonitosti sklepa sveta zavoda o imenovanju direktorja oziroma ravnatelja ni spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, vrednosti predmeta spora pa tožnica v tožbi ni opredelila. Zato revizija po zakonu ni dovoljena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sprememba delodajalca
Sprememba delodajalca po osmi alineji 89. člena ZDR ne more biti utemeljen odpovedni razlog. Le če bi tožnik odklonil prehod in dejansko opravljanje dela k drugotoženi stranki, bi mu prvotožena stranka lahko izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi (peta alineja prvega odstavka 111. člena v zvezi s petim odstavkom 73. člena ZDR).
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nevarna dejavnost – tekoči trak
Tekoči trak sicer narekuje določen ritem dela, ki se mu mora delavec prilagoditi, kar pomeni, da ima delavec na voljo natančno določen čas, v katerem mora opraviti delovno operacijo. Ko čas, ki je temu namenjen, poteče, se trak premakne naprej in pred delavcem je nova (enaka) operacija.
Glede na opisan potek in način dela je treba pritrditi reviziji, da preproste delovne operacije na transportnem traku, ki se giblje v enakomernem ritmu, same po sebi ne morejo pomeniti nevarne dejavnosti.
Glede na ugotovljena dejstva konkretnega primera (nehoten pritisk napačne tipke in opustitev preverjanja na ekranu naprave, upoštevajoč tožnikov stres, nenazadnje pa tudi dejstvo, da je tožnik na postaji že opazil kontrolorja in se zavedal tudi možnosti pregleda) tudi revizijsko sodišče sprejema pravno presojo sodišč druge in prve stopnje, da ob siceršnji kršitvi – nepravilni izdaji vozovnice eni od potnic, ni mogoče presoditi, da je tožnik to kršitev storil namenoma ali iz hude malomarnosti.
ZDDV člen 40, 40/2, 40/7-1. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h, 28f. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226.
dovoljena revizija - davek od dobička pravnih oseb - davek na dodano vrednost - vračilo (odbitek) vstopnega DDV - kaznivo dejanje davčne zatajitve - kumulativna izpolnjenost predpostavk za vračilo vstopnega DDV - pravila o dokaznem bremenu - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - sodbe SEU
V primeru, ko davčni zavezanec predloži ustrezne račune drugega gospodarskega subjekta in je storitev oziroma dobava blaga opravljena s pomočjo drugih gospodarskih subjektov, je pravico do odbitka mogoče zavrniti, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
Sodišče prve stopnje mora upoštevati tudi pravila o dokaznem bremenu, kot izhajajo iz sodne prakse SEU.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 17/2-a, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h, 28f. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168-a, 178, 220, 226. ZUS-1 člen 93, 93/1, 94, 94/2.
davek na dodano vrednost - neplačujoči gospodarski subjekt - missing trader - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine, iz katerih izhaja vedenje o goljufiji - sodna praksa SEU - kršitev materialnega prava - bistvena kršitev pravil postopka
Glede na okoliščine obravnavanega primera je revidentu mogoče pravico do odbitka zavrniti le, če je mogoče iz objektivnih dejavnikov ugotoviti, da je revident vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija povezana z goljufijo, ki jo je storil dobavitelj ali drug trgovec.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0016145
OZ člen 35, 87, 87/1. ZOR člen 42. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/3. SPZ člen 7. Zakon o pravicah na delih stavb člen 7. Zakon o prometu z nepremičninami člen 7.
izbrisna tožba - funkcionalno zemljišče – pravni promet s funkcionalnim zemljiščem – prodaja funkcionalnega zemljišča – predmet pogodbe - ničnost pogodbe – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – dvakratna prodaja nepremičnine
Funkcionalno zemljišče se je vedno lahko prenašalo le skupaj s stavbo in ni bilo v samostojnem pravnem prometu. Tako razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem ni bilo dopustno, pogodba s takšnim predmetom pa je bila nična (prej 42. člen ZOR sedaj 35. člen OZ), in sicer ne glede na morebitno dobrovernost pridobitelja. Dobra vera bi bila relevantna v primeru dvakratne prodaje zemljišča, ki ne bi imelo statusa funkcionalnega zemljišča.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero odškodnine
Pri odmeri odškodnine sta sodišči druge in prve stopnje pravilno upoštevali skupno delovno dobo tožnice (34 let), zaposlitev pri toženi stranki v obdobju sedmih let, tožničino starost v času sojenja (56 let), dejstvo, da je dokazala, da je aktivno iskala zaposlitev z oddajo velikega števila prijav in da kljub izobrazbi mag. ekonomskih in poslovnih ved in izkušenj iz računovodstva v njeni starosti (upoštevajoč tudi sedanje družbene razmere) predstavlja težko zaposljivo osebo.
Revident je odklonil prevoza tovora brez upravičenega razloga in s tem naklepno huje kršil svoje pogodbene obveznosti po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Stvari, ki jih je imel v „svojem“ tovornjaku, bi si lahko brez večjih težav priskrbel drugje, saj so po svoji narave nadomestljive.
Revidentovo neupoštevanje delodajalčevega navodila predstavlja samovoljo, zaradi katere ni utemeljeno pričakovati nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Iz ugotovitev izhaja, da je imel revident dovolj časa, da se je lahko odločil, ali bo izpolnil nalog za prevoz v celoti, oziroma da bi si priskrbel druge stvari za na pot, vendar je vztrajal na tem, da brez „svojih“ stvari ne more voziti.
ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - sorazmerni del odpravnine - sprejem ponudbe nove pogodbe - oddaljenost kraja bivanja od kraja opravljanja dela - javni prevoz ali organiziran prevoz delodajalca - plačilo kilometrine za prevoz na delo
Ker se je tožnica po odpovedani pogodbi vozila na delo z lastnim prevozom in se tudi po novo podpisani pogodbi vozi na delo z lastnim prevozom, čas vožnje na delo v obe smeri pa je uro in deset minut (tj. manj kot tri ure) in ji revident krije stroške takšnega prevoza, je bila ponujena zaposlitev ustrezna glede na kriterije tretjega odstavka 90. člena ZDR, saj je zadostila namenu zakonskega pravila.
Kolikor je prvotni tožnik v obdobju po razrešitvi s funkcije dejansko odklonil ponudbo druge ustrezne zaposlitve za nedoločen čas, dejstvo, da mu je tožena stranka priznavala pravice iz delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi za člana uprave vse do njenega časovnega izteka, ni moglo vplivati na ohranitev njegove pravice do plačila odpravnine.