Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) člen 6.
predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije - razlaga direktive - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prekinitev postopka - obseg zavarovalnega kritja - pojem uporaba vozila - škoda zaradi uporabe traktorja - delo v skednju
Prekinitev postopka zaradi odstopa vprašanja o razlagi Direktive 2000/26/ES v predhodno odločanje Sodišču Evropske unije.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – oproščene transakcije – dobava objektov in zemljišč, na katerih stojijo objekti – dobava stavbnih zemljišč
Zavezanec revident kot kupec nepremičnin (zazidanih zemljišč in objektov) ni bil upravičen odbijati vstopnega DDV, saj ga prodajalec ni bil dolžan plačati, ker je tak promet oproščen plačila DDV po 7. točki 44. člena ZDDV-1 (ki govori o dobavi zazidanih stavbnih zemljišč). To določbo je treba v razmerju do 8. točke 44. člena ZDDV-1 (ki govori o dobavi stavbnih zemljišč) razlagati po načelu specialnosti. Stavbna zemljišča, omenjena v 8. točki, so le nezazidana stavbna zemljišča.
revizija – razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - bistvene kršitve določb pravdnega postopka – opredelitev bistvenih kršitev določb pravdnega postopka
Pavšalno uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne zadošča za utemeljenost revizije, izpodbijanje dejanskega stanja z navideznim uveljavljanjem bistvenih kršitev pa ni dovoljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016093
OZ člen 459, 465, 470, 488, 490, 490/1, 490/2, 491. SPZ člen 64, 64/2. ZPP člen 339, 339/2-15.
prodajna pogodba – pravne napake - odgovornost za pravne napake – varstvo pred evikcijo – sankcija za pravne napake – razveza pogodbe – učinki razdrte pogodbe – prodaja ukradenega vozila – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost
Za uresničitev kupčeve odstopne pravice po drugem odstavku 490. člena OZ mora biti izpolnjena posebna, dodatna predpostavka: kupec mora pred uresničitvijo te pravice prodajalcu dati primeren (dodatni) rok za pravilno izpolnitev, torej za odpravo napake oz. izročitev druge stvari brez napake. Tožnik tožencu pred odstopom roka, da ga oprosti pravice tretjega ni dal. Res je, da lahko ob smiselni uporabi 470. člena OZ kupec odstopi od pogodbe ne da bi prodajalcu dal primeren dodatni rok za izpolnitev, vendar le če je očitno, da prodajalec tudi v dodatnem roku ne bo odpravil napake.
Obvestilo o napaki ni predpostavka prodajalčeve (jamčevalne in odškodninske) odgovornosti za pravne napake (488. in 491. člen OZ).
Z odpravo odločbe so bile odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Odprava odločbe deluje retroaktivno, nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala odločba prve stopnje, ki je bila odpravljena. Z odpravo se vzpostavi pravno stanje, ki je obstajalo pred izdajo odpravljene odločbe prve stopnje, torej se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred izdajo odpravljene odločbe, ko v upravni stvari še ni bilo odločeno. Zato je odločba, izdana v ponovnem postopku, (nov) izvršilni naslov, od katerega tečejo zastaralni roki.
Določba 97. člena ZDavP-2 predstavlja pravno podlago za vračilo preveč plačanih sredstev s strani davčnega zavezanca. V primeru, da je bila odločba odpravljena ter zadeva vrnjena v ponovni postopek in davek plačan, se preveč plačani davek vrne v 30 dneh po vročitvi odločbe, s katero je v ponovnem postopku ugotovljena drugačna davčna obveznost. Smiselno se ta člen lahko uporabi tudi za ugotovljeno preplačilo v postopku s pravnim sredstvom zoper sklep o davčni izvršbi.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZPSto-2 člen 32, 32/7, 57, 57/1, 62. ZUP člen 9, 146.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – sklenitev pogodbe o dostopu do poštnega omrežja – izvajalec univerzalne storitve – izvajalec zamenljivih storitev – pravila stroke - zadržan sodni nadzor – kršitev načela zaslišanja – neizvedba dokazov
Neutemeljen je revizijski očitek kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1, ker naj se izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ne bi dalo preizkusiti. Sodišče prve stopnje je revidentki z uporabo drugega odstavka 71. člena ZUS-1 obrazloženo pojasnilo pravilnost in zakonitost posameznih pogodbenih določil iz 2. in 3. točke izreka izpodbijane odločbe Agencije.
Očitek o zmotni uporabi materialnega prava glede posameznih pogodbenih določil iz 2. in 3. točke izreka izpodbijane odločbe Agencije ni utemeljen. Ob tem Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da gre v obravnavani zadevi (npr. uporabljena metodologija izračuna cen dostopa do omrežja) dejansko za pravila stroke. V takšnih primerih ima zato sektorski regulator (torej Agencija), ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja, v dvomu odločilnejšo vlogo pri njihovi razlagi. Sodni nadzor nad tem, katera od več eventuelno možnih razlag je pravilna, pa je zadržan in pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če nasprotna stran vzbudi upravičen dvom v pravilnost uporabljenih pravil. Tega dvoma pa tudi po presoji revizijskega sodišča revidentki v obravnavani zadevi ni uspelo izkazati.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - izločitev sodnika - prenos krajevne pristojnosti - zahteva za izločitev - rok za zahtevo - pravice obrambe - izvajanje dokazov - odločanje o dokaznem predlogu - kršitev kazenskega zakona - premoženjskopravni zahtevek - res iudicata - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Izražanje dvoma v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
Če je ugotovljeno, da je zaradi dvoma o nepristranskosti sodnikov določenega sodišča podan izločitveni razlog po 6. točki 39. člena ZKP, je treba najprej odločiti o izločitvi vseh sodnikov, ki jih mora stranka izločati poimensko.
Če sodišče z odločbo o premoženjskopravnem zahtevku odloči o že razsojeni stvari, ker je bilo o identičnih zahtevkih istih procesnih udeležencev odločeno v gospodarskem sporu, krši določbo drugega odstavka 105. člena ZKP.
vračilo davka – trošarina – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Da bi bila revizija dovoljena po vrednosti ne izhaja ne iz prvostopenjskega akta niti iz tožbe, saj vrednost spornega predmeta v tožbi ni izrecno označena niti utemeljena.
izbrisna tožba - dvojno razpolaganje z nepremičnino – izročitev nepremičnine v posest – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – dobrovernost drugega pridobitelja
Ob dejstvu, da je bilo varovanje položaja prvega kupca v primeru dvojne prodaje z zahtevkom za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila skladno z uveljavljeno sodno prakso tako v času vložitve tožbe kot tudi ob zaključku glavne obravnave, bi bila potrditev stališča v izpodbijani sodbi, ki bi jo sicer narekovala spremenjena ureditev izbrisne tožbe, in sicer da mora prvi kupec vložiti izbrisno tožbo, z vidika načela zaupanja v pravo nesprejemljiva.
objava popravka – zahteva za objavo popravka pred tožbo – vročitev zahteve za objavo popravka - seznanitev odgovornega urednika medija z zahtevo za objavo popravka
ZMed ne predpisuje načina vročanja zahtevka za objavo popravka (pred vložitvijo tožbe) s strani zainteresirane osebe odgovornemu uredniku medija. Revizijsko sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je tožnica uporabila razumno, običajno poštno pot. Z izbranim načinom se tudi v morebitnem nadaljnjem sodnem postopku omogoča dokazovanje tako samega uveljavljanja kot tudi pravočasnosti predpravdne zahteve.
Pravilna je tako ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica izpolnila svojo obveznost po prvem in drugem odstavku 26. člena ZMed in je toženki kot odgovorni urednici omogočila, da bi se z zahtevo seznanila, toženka pa je tista, ki dane možnosti ni izkoristila.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS2006655
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 234a.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – obstoj kaznivega dejanja – poslovna goljufija – prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice
Vrnjeno v presojo, ali obsojenec že ob sklenitvi pogodbe ni imel namena plačati celotne kupnine in tudi ne v primeru neizpolnitve obveznosti vrniti kupljeno skupaj z odškodnino (po sklenjeni pogodbi nanj lastninska pravica ni prešla).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006581
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 420, 424, 424/1. KZ člen 129.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – povzročitev smrti iz malomarnosti – opis kaznivega dejanja - blanketna norma – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Za blanketne veljajo vse tiste norme, ki same ne določajo v celoti zakonskega stanu kaznivega dejanja, marveč se glede posameznih znakov - izrecno ali konkludentno - sklicujejo na norme z drugih pravnih področij (dopolnilne norme).
ZUS-1 člen 92. ZGO-1 člen 218, 218b, 218c. ZSZ člen 58.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – dovoljena revizija - vrednostni kriterij – stavbno zemljišče – zazidano stavbno zemljišče – rezervoar – dvorišče – gradbena parcela - funkcionalni objekt
Glede na navedeno vrsto rabe obravnavanih zemljišč iz zemljiškega katastra, ki je določena kot „dvorišče“ in „funkcionalni objekt“, je obravnavano zemljišče zazidano stavbno zemljišče, zato je zanj pravilno in zakonito odmerjeno nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče.
ZBPP člen 24, 24/2, 24/3. ZFPPIPP člen 397, 398, 399, 399-4, 400, 400/1, 400/2, 400/3, 402, 402/1, 403, 403/1.
brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – presoja upravičenost dodelitve brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva – obseg presoje organa za brezplačno pravno pomoč - odpust obveznosti v osebnem stečaju
Ker je postopek osebnega stečaja urejen kot en postopek, znotraj katerega je kot poseben postopek previden tudi postopek odpusta obveznosti, mora organ za BPP pri presoji vsake posamične prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika pri določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku.
Zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja prosilca (dolžnika) je v nasprotju z interesi, ki se zasledujejo z institutom brezplačne pravne pomoči (zagotovitev pravice do socialne države in načela enakosti), kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je (lahko) tudi odločanje o odpustu obveznosti.
Pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek osebnega stečaja po 24. členu ZBPP se s presojo pogoja za odpust obveznosti po 4. točki 399. člena ZFPPIPP presega pravni standard očitne nerazumnosti zadeve, saj tega pogoja pri odločanju o začetku odpusta obveznosti ni dolžno presojati niti sodišče, pristojno za odločanje v postopku osebnega stečaja.
dovoljena revizija - DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - goljufivo ravnanje - izdajatelji računov neplačujoči gospodarski subjekti - vedenje za udeležbo pri davčni goljufiji
Ugotovitve, ki izhajajo zgolj iz poslovanja neplačujočih gospodarskih subjektov, ne potrjujejo revidentkinega vedenja, da je sodelovala pri davčni goljufiji. V takšnem primeru je zato treba tudi z drugimi dejstvi in dokazi dokazati, da je davčni zavezanec za davčno goljufijo vedel oziroma bi moral vedeti.
V obravnavani zadevi je ključnega pomena za (ne)priznavanje pravice do odbitka DDV ugotavljanje in dokazna ocena – analiza vseh objektivnih dejstev in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je revidentka vedela oziroma bi morala vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega subjekta višje v dobavni verigi. In izpodbijana sodba je v tem ključnem delu (glede subjektivnega elementa) neobrazložena in je ni mogoče preizkusiti.
ZOZP člen 1a, 1a-8, 42č, 42j. Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) člen 4. ZS člen 113a, 113a/6. Pogodba o delovanju Evropske unije (PEU) člen 267, 267/1.
povrnitev škode – škoda iz prometne nesreče v tujini – odgovornostna zavarovalnica – pooblaščena zavarovalnica - pasivna stvarna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja – predhodno vprašanje - vezanost pravdnega sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju – predpravdni odškodninski zahtevek kot materialna predpostavka – predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije (SES) – dopuščena revizija
Ključna za odločitev v zadevi je ugotovitev, ali je tožnik pred pravdo na toženo stranko naslovil odškodninski zahtevek. Sodišče Evropske unije je namreč pojasnilo, da je tožena stranka lahko pasivno legitimirana v pravdi. Tožbeni zahtevek bi bilo tako v konkretnem primeru (glede na izpolnjenost ostalih pogojev) mogoče zavrniti le na podlagi ugotovitve, da tožnik predpravdnega zahtevka na toženo stranko ni vložil.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba - pomembno pravno vprašanje – stroški kazenskega postopka - upravičenec do povrnitve stroškov – stroški zagovornika - zagovornik po pooblastilu
Vrhovno sodišče se je že opredelilo, da je v pravnem položaju iz prvega odstavka 96. člena ZKP upravičen do povrnitve stroškov (nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika) obdolženec.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZDen člen 2, 2/1, 63, 63/3.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje - vezanost denacionalizacijskega organa na odločbo o državljanstvu - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije nosi revident.
Za izraz denarne vrednosti gre le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek. V obravnavani zadevi gre za spor o denacionalizaciji. Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Zato niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pravno vprašanje, ki ga zastavlja revidentka, je splošno in ne izpolnjuje standarda opredeljenosti, pojasnjenega v 9. točki te obrazložitve. Poleg tega pa se nanaša na postopek ugotavljanja državljanstva na podlagi določbe tretjega odstavka 63. člena ZDen, medtem ko je v tem upravnem sporu izpodbijana odločba o denacionalizaciji, zato ne gre za vprašanje, pomembno po vsebini obravnavane zadeve. Zato niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zato zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, revidentka ni izkazala izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.