Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v zvezi s tožnikovim (ne)izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla le, da je tožnik z odjavo subvencioniranega tovornega vozila MERCEDEZ BENZ iz prometa pred iztekom roka, pri čemer vozilo ni bilo več prijavljeno v promet, kršil določila javnega razpisa in pogodbe. Ob tem sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni navedla, katero določilo Pogodbe o sofinanciranju z dne 2. 12. 2013 naj bi bilo z opisanim ravnanjem tožnika kršeno.
Sodišče glede na navedeno ugotavlja, da v konkretnem primeru ostaja nejasno, katerih pogodbenih zavez tožnik ni izpolnil in ali naj bi do kršitve pogodbe prišlo zaradi odjave ali izgube lastništva subvencioniranega vozila. Sodišče tako utemeljenosti tožbenih navedb ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka iz sedme točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
dohodnina - akontacija dohodnine - napoved za odmero dohodnine - posebna davčna olajšava - dohodek iz delovnega razmerja - nerezident - napotitev na delo v tujini - napoteni delavec
Zakon v 2. alineji prvega odstavka 45.a člena ZDoh-2 pogojuje uveljavitev posebne davčne osnove s trajanjem napotitve, ki mora biti neprekinjeno več kot 30 dni. Pri tem pa trajanja napotitve ni mogoče apriorno enačiti oz. mešati z (delovnim) časom, ki ga napotitev zajema. Trajanje napotitve oz. pogodbe o napotitvi in dnevna, tedenska oz. mesečna delovna obveznost, ki jo ima tako napoteni delavec, sta namreč dve različni kategoriji.
Drugostopenjski davčni organ je argumentiral, da je nepretrganost napotitve treba razumeti le kot napotitev, ko delodajalec delavca v tujino napoti za celotno njegovo delovno obveznost (kar sicer po naziranju drugostopenjskega organa ni nujno za polni delovni čas), in da se olajšava lahko priznava le, če delavec ne bi opravljal drugega dela v državi, iz katere je napoten. Samo zakonsko besedilo pogoja, da mora napoteni delavec celotno delovno obveznost opraviti v tujini in da ne sme opravljati drugega dela v državi, iz katere je napoten, ne vsebuje. Na takšno dodatno pogojevanje ter enačenje pojmov trajanja napotitve in obsega opravljenega dela napotenega delavca glede na delovni čas pa ne napotuje niti predlog ZDoh-2S. Kot rečeno, se predlog sklicuje zgolj na to, da mora iti za v nekem oziru trajnejšo napotitev, ki od delavca zahteva določene obširnejše prilagoditve zasebnega življenja ter ki hkrati ne preseže pogoja začasnosti. Dejanskega stanja v zvezi s tem, ali je tožnikova napotitev toliko trajna, da je v njegovem primeru prišlo do dovoljšnjih prilagoditev njegovega zasebnega življenja, ter hkrati ne povsem trajna, pa toženka, kot to s tožbo izpostavlja tožnik, ni raziskala.
javni razpis - podelitev koncesij - obvezna lokalna gospodarska javna služba - sklep o priznanju sposobnosti biti stranka - izpolnjevanje pogojev - načelo zakonitosti - ugoditev tožbi
Ob jasno določenem pogoju najmanjšega števila zaposlenih v odloku in ZZPDej je po presoji sodiča tožena stranka z določitvijo pogoja števila zaposlenih na dan določen (šele) v razpisni dokumentaciji ravnala v nasprotju z Odlokom o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Ruše in kršila načelo zakonitosti. Iz obeh navedenih predpisov namreč pooblastilo za določitev drugačnega pogoja, kot ju določata oba predpisa, ne izhaja.
ZIUPGT člen 34, 34/3, 34/3-6. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2022) člen 14, 14/3.
COVID-19 - povračilo stroškov - sofinanciranje iz javnih sredstev - pandemija - pogoji za priznanje pravice
Sodišče ugotavlja, da tožnik v tožbi ne nasprotuje ugotovitvam toženke iz izpodbijanega sklepa, da je tožnik dogodek z dne 10. 12. 2021 najavil 23. 11. 2021, ter da je vlogo za pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov v skladu s 33. členom ZIUPGT oddal 7. 1. 2022, torej v času, ko je že veljal Odlok, ki je pričel veljati 8. 11. 2021 in je med drugim prepovedoval obratovanje gostinskih lokalov, ki nudijo ples in družabni program. Navedeno pa tudi po sodni presoji pomeni, da tožnik za dogodek z dne 10. 12. 2021 ne more uveljavljati delnega povračila stroškov organizacije, saj ne izpolnjuje pogoja iz šeste alineje tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT, saj je bilo že v času najave dogodka in oddaje vloge jasno, da izvedba dogodka ali udeležba na dogodku zaradi sprejetih omejitev ne bo mogoča. Na navedeno zato po sodni presoji ne morejo vplivati tožbene navedbe, da je tožnik Pogodbo o poslovnem sodelovanju z družbo A., d. o. o. sklenil že dne 28. 10. 2021, saj je pogoj iz šeste alineje tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT določen alternativno (v času nastanka stroškov organizacije srečanja ali dogodka ali oddaje vloge).
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - zavržena vloga - poziv na dopolnitev vloge - nepopolna vloga - rok za dopolnitev vloge - prepozna dopolnitev - zavrnitev tožbe
Roka za dopolnitev nepopolne vloge v javnem razpisu, ki velja za vse prijavitelje, ni mogoče podaljšati in ima prekluzivno naravo. Zamuda takega (sicer procesnega) roka, ima za posledico izgubo pravice do določenega dejanja v postopku.
Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva (2014) člen 3, 3/1, 3/1-1. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 3, 3/4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - državne pomoči - višina zavarovalne premije - kmetijstvo - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij - javni zavod
Izjemo, po kateri se za mikro, mala in srednja podjetja ne štejejo subjekti, pri poslovanju katerih je na določen način udeležen javni organ, je treba razumeti v luči namena, ki ga zasleduje pravo EU o podporah mikro, malim in srednjim podjetjem. Kot pojasnjuje Komisija v objavljenih Smernicah za opredelitev MSP, so namreč podpore namenjene tistim mikro, malim in srednjim podjetjem, ki jih pretežno financira zasebni kapital, saj imajo podjetja, ki so v javnem lastništvu, praviloma določene konkurenčne prednosti, zlasti finančne (npr. financirajo se iz javnih sredstev), ki jih ostala podjetja nimajo na voljo. Poleg navedenega pri podjetjih, ki jih posredno ali neposredno obvladujejo javni organi, zaradi posebnosti javnih organov pogosto ni mogoče izračunati podatkov o številu zaposlenih in finančnih podatkov skupine. Z namenom izogniti se samovoljnemu razlikovanju med različnimi javnimi organi držav članic in glede na potrebo po pravni varnosti, predstavlja pojem javnega organa iz 4. točke 3. člena Priloge 1 avtonomni pojem prava EU, ki je neodvisen od morebitnih nacionalnih opredelitev.
Upravni postopek po uradni dolžnosti se v skladu s prvim odstavkom 127. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) začne, ko opravi pristojni organ v ta namen kakršnokoli dejanje. V obravnavani zadevi se je postopek izvršbe po uradni dolžnosti začel dne 2. 7. 2019, ko je prvostopenjski organ opravil kontrolni inšpekcijski pregled. Ker GZ v 126. členu kot datum začetka uporabe določa dan 1. 6. 2018, sodišče ugotavlja, da bi se moral zadevni izvršilni postopek voditi na podlagi določb GZ, in ne ZGO-1. Glede na navedeno sodišče pritrjuje tožnici, da bi moral organ izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe in zagroženo denarno kazen izreči na podlagi določb GZ, s tem pa je svojo odločitev oprl na napačno materialnopravno podlago.
državna pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu - izplačilo zavarovalnine - višina škode - izpad dohodka
Sodišče sodi, da je glede na to, da je ocena škode vezana na posamezen GERK, na posamezen GERK vezana tudi vsota v drugem odstavku 16. člena ZUOPPSKP naštetih sredstev. Tako razlago potrjuje tudi namen ZUOPPSKP, ki je zagotoviti državno pomoč za škodo, ki jim je nastala zaradi pozebe in snega, kot izhaja iz 1. člena ZUOPPSKP. Iz tega izhaja, da je treba pri ugotavljanju višine izplačil zavarovanih zneskov upoštevati izplačila za škodo, ki jo je dobil upravičenec izplačano za GERK-e, za katere mu Program priznava škodo, ki mu je nastala zaradi pozebe in snega, ne pa izplačil za škodo, ki se po Programu ne uvršča v poškodovana zemljišča.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - osebna vročitev - COVID-19 - nujna zadeva - pravni pouk - obrazložitev odločbe
Izpodbijani sklep nima obrazložitve o odločilnih dejstvih glede namena in cilja 1. člena ZZUSUDJZ in s tem v zvezi obrazložitve nujnosti zadeve v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZZUSUDJZ, zato temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ki je imelo za posledico, da je bilo tudi materialno pravo napačno uporabljeno.
ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7. ZUP člen 13, 13/1.
grajeno javno dobro - odvzem statusa - pravica do pritožbe - nevložitev pritožbe - neizčrpanost pritožbe - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je bila izpodbijana odločba vročena z javnim naznanilom (94. člen ZUP). Če sta tožnika ocenjevala, da izkazujeta pravni interes, bi lahko zoper njo vložila pritožbo (prvi odstavek 13. člena ZUP). Če pa sta ocenjevala, da takšna vročitev ni bila pravilna (in da izkazujeta pravni interes), bi lahko zahtevala vročitev izpodbijane odločbe v skladu z drugim odstavkom 229. člena ZUP, kar v tožbi zatrjujeta, da sta tudi storila. O tej njuni zahtevi pa bi morala toženka odločiti. Če o njuni zahtevi toženka ne bi odločila v predpisanem roku, kot to prav tako zatrjujeta tožnika, pa bi imela na voljo pritožbo zaradi molka organa (četrti odstavek 222. člena ZUP). Na podlagi tretjega odstavka 5. člena ZUS-1 bi tožbo zaradi molka organa lahko vložila šele, če toženka o tej njuni pritožbi zaradi molka organa ne bi odločila v predpisanem roku in odločbe ne bi izdala niti na njuno novo zahtevo v nadaljnjih sedmih dneh (drugi odstavek 28. člena ZUS-1).
ZDavP-2 člen 89, 125, 125/1, 126, 126/6. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - rok za obnovo postopka - posojilna pogodba - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - drugi dohodek - zastaranje pravice do odmere davka
Tožniku ni uspelo dokazati, da je med tožnikom in družbo A., d.o.o. dejansko obstajalo posojilno razmerje. Sodišče se strinja, da so v postopku predložene le posojilne pogodbe, ki so tipske in predtiskane, ter da iz njih ni razviden predmet posojilne pogodbe. Pogodbe niso bile pisane in sestavljene v času nastanka posameznih poslovnih dogodkov, ampak so bile sestavljene le za namen DIN. V pogodbah je ročno izpolnjen znesek posojila in datum, določbe glede zavarovanja in roka zapadlosti so splošne in nedefinirane. Kot opozarja davčni organ, glede na osebni dohodek tožnika v letu 2009 (7.709,82 EUR) in višino prejetega posojila v letu 2009 (374.817,15 EUR), posojila tudi niso bila ustrezno zavarovana.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - prosilec iz Alžirije
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju. V zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države je tako v prvi vrsti navedel revščino, glede katere pa je Vrhovno sodišče že sprejelo odločitev, da z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju.
mednarodna zaščita - status begunca - subjekt preganjanja - verodostojnost - subjekti zaščite - prosilec iz Maroka
Glede na vse splošne in specifične informacije, ki jih je tožena stranka pridobila o izvorni državi, in presojo tožnikovih trditev glede na te informacije,tožnikova zatrjevana osebna situacija v izvorni državi ni verjetna.
Tudi če bi tožnika preprodajalec ogrožal, bi moral ta izkazati, da ga pred njim ne bi mogla zaščititi policija oziroma druge pristojne inštitucije. Tega po presoji sodišča ni uspel izkazati.
ZVO-1 člen 112, 112/4, 113, 113/4. ZUP člen 7, 7/2.
vračilo okoljske dajatve - onesnaževanje zraka z emisijo z ogljikovim dioksidom - obrazec
Po stališču teorije v upravnem postopku za zahtevek zadošča, da vložnik zahteve zatrjuje, da mu pripada pravica, kot jo navaja v svoji vlogi. Iz vloge mora biti jasno, kaj vložnik želi, navesti mora relevantna dejstva ter zanje predložiti dokaze. Ker je pravna presoja zahtevka na organu, vložniku ni treba navajati pravne podlage.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano stavbno zemljišče - odmera nadomestila
Zemljišče, ki je funkcionalno povezano s poslovnimi prostori (torej zemljišče, na katerem ni ničesar, kar se šteje za objekt), je tako zemljišče, ki je določeno kot gradbena parcela objekta. Če določen objekt gradbene parcele še nima določene, pa je zazidano stavbno zemljišče tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. Zgolj od tako določenega zazidanega stavbnega zemljišča je mogoče obračunati NUSZ za zazidano stavno zemljišče. Preostanek zemljiške parcele oziroma zemljišča, ki ga nekdo uporablja, pa je lahko nezazidano stavbno zemljišče in je, če izpolnjuje pogoje za odmero NUSZ, za rabo tega zemljišča mogoče obračunati nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča.
ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 3, 3/1, 39, 39/5. Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest (1997) člen 17, 18.
razlastitev - pogoji za razlastitev - kategorizacija javnih cest - javni interes za razlastitev - občinska cesta - javna pot
V okviru ugovora, da ni javnega interesa za razlastitev konkretnega zemljišča, je treba najprej ugotoviti, ali sporna občinska cesta izpolnjuje merila za obstoječo kategorizacijo. Ta presoja pa je mogoča le, če je bil postopek preverjanja pravilne uporabe meril za kategorizacijo te ceste izpeljan v skladu z Uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest. Če ni, je Odlok o kategorizaciji neustaven in ga ni mogoče uporabiti kot podlago za razlastitveni postopek po 19. členu ZJC-B, saj ne izpolnjuje pogoja skladnosti kategorizacije ceste s predpisi, kar je zapovedano v 2. členu ZJC oziroma 3. členu ZCes-1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - občinski odlok - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Izpodbijani odlok je izdan na podlagi 39. člena ZCes-1, ki ureja delitev in kategorizacijo javnih cest. Z njim je toženka določila občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo, ter občinske kolesarske poti. Z izpodbijanim odlokom se torej ne urejajo posamična pravna razmerja, katerih naslovniki so individualno določeni oziroma določljivi, temveč odlok določa splošna pravila uporabe cest oziroma poti, ki se nanašajo na nedoločeno število uporabnikov cest oziroma poti. Izpodbijani odlok o kategorizaciji občinskih cest torej ni posamičen akt, temveč je splošen akt, in sicer predpis lokalne skupnosti. Za presojo skladnosti predpisov lokalne skupnosti pa je po četrti alineji prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno Ustavno sodišče.
Sprejem odloka na določeni seji mestnega sveta toženke ni dejanje (materialni akt), ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - očitno nerazumna zadeva - vročanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Iz zatrjevanj prosilca izhaja, da s sodnim pismom z dne 27. 5. 2022 ni prejel sodbe, v njem naj bi bil le dopis z dne 24. 5. 2022. Ali je bilo temu tako, pa organ s klicem na PP Ljubljana Center ni ugotavljal in spornega ni razčistil, pa bi glede na zaznamek o teži sodnega pisanja lahko. Navedeno pa je bistvena okoliščina za trditev, na kateri temelji izpodbijana odločba, da je sporna sodba pravnomočna z dnem 21. 6. 2022, ter zato prošnja z dne 22. 6. 2022 vložena prepozno.