ZDoh-2 člen 40, 40/1, 117, 117/1. ZPIZ-2 člen 231, 231/1, 327.
dohodnina - posebna davčna olajšava - pogoji za priznanje olajšave - tuj pokojninski sistem
Iz jezikovne razlage prvega odstavka 117. člena ZDoh-2 izhaja, da se rezidentu v Republiki Sloveniji prizna olajšava iz naslova plačanih premij za dodatno pokojninsko zavarovanje ne samo, če ima izvajalec pokojninskega načrta sedež v Sloveniji, pač pa tudi, če je zavezanec premije plačal izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v kakšni drugi državi članici EU. Dodaten pogoj za priznanje takšne olajšave je, da je izvajalčev pokojninski načrt vpisan v poseben register skladno s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
nalezljive bolezni - karantena - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Država ima pravico in dolžnost iz razloga javnega interesa posamezniku pod določenimi pogoji odrediti karanteno in s tem omejiti njegovo pravico do svobode gibanja, vendar mora to storiti na predpisan način in z ustreznimi razlogi obrazložiti odločbo, to je navesti dejstva in dokaze, ki utemeljujejo odreditev ukrepa in opravičujejo omejitev ustavno varovane pravice, ki je dopustna le v javnem interesu, pri čemer mora biti ukrep, ki posega v pravice posameznika sorazmeren zasledovanemu cilju.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 96, 96/5. ZDDV-1 člen 63.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - upravičeni stroški - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni zavezanec, identificiran za namene DDV
Namen 5. točke 96. člena Uredbe o izvajanju ukrepa naložb v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 je v tem, da tožnik ne bi dobil stroška iz naslova DDV povrnjenega dvakrat, in sicer enkrat v nacionalnem sistemu DDV kot odbitek, drugič pa iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja na podlagi javnega razpisa. V primeru, ko oseba na podlagi podatkov FURS izkaže, da ni davčni zavezanec, pa DDV, skladno z analogno razlago 63. člena ZDDV-1, ni izterljiv in je treba tak strošek priznati kot upravičen strošek.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni kriterij - verjeten izgled za uspeh
Toženka je v obravnavanem primeru prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) zavrnila, ker je ugotovila, da ni izpolnjen objektivni kriterij za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 36. člena ZBPP. Kot je pojasnila toženka, tožnik želi brezplačno pravno pomoč v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je bila njegova pritožba zavržena kot nedovoljena na podlagi določb prvega in četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Zavrženo pritožbo je namreč tožnik (kljub prejetemu pravnemu pouku v sklepu, da se pritožba lahko vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit) vložil sam, pri čemer ni izkazal in niti ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit; da bi imel opravljen ta izpit, pa tudi ne izhaja iz podatkov uradne evidence Ministrstva za pravosodje.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - zavrženje pritožbe - zavrženje prošnje
V zadevi izdaje prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo kakor tudi podaljšanje enotnega dovoljena po tretjem odstavku 87. člena ZTuj-2 pritožba ni dovoljena. V tretjem odstavku 87. člena ZTuj-2 je določeno, da pritožba ni dovoljena ne samo zoper odločbo, ampak tudi zoper sklep, ki ga izda upravna enota v upravni zadevi izdaje prvega enotnega dovoljenja.
Ker je v navedeni zadevi pritožba izključena z materialnim zakonom, glede na drugi odstavek 258. člena ZUP ni dovoljena tudi zoper sklep, ki ga v navedeni upravni zadevi izda upravna enota, pa čeprav je v tretjem odstavku 129. člena ZUP sicer določeno, da je zoper sklep o zavrženju zahteve dovoljena pritožba.
Če je stranki izdan upravni akt v enostopenjskem upravnem postopku, kjer ni pritožbe, ni stranka v ničemer prikrajšana do pravice do pravnega sredstva, saj ima v takem primeru pravico do sodnega varstva v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem RS.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - osebno vročanje - vročanje po elektronski poti
Iz podatkov upravnega spisa ne izhaja, da bi bili izpolnjeni pogoji za vročanje poziva tožeči stranki za dopolnitev vloge po elektronski poti. Stranka namreč prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni poslala v elektronski obliki pač pa po pošti v fizični obliki, organu pa tudi ni sporočila, da želi vročitev dokumentov v varni elektronski predal, organ pa iz okoliščin tudi ni mogel zanesljivo ugotoviti, da ima tožeča stranka varni elektronski predal, ki je pogoj za elektronsko vročanje pisanj.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 30, 30/6.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniški stroški - sodna poravnava - obrazložitev odločbe
Iz razlogov izpodbijanega sklepa niso razvidne vsebinske okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka tožniku za sklenitev sodne poravnave odmerila nagrado po tar. št. 2303 ZodvT in ne po tar. št. 1112 ZodvT. Zato izpodbijani sklep nima vseh sestavin odločbe po 214. členu ZUP.
dohodnina - akontacija dohodnine - napoved za odmero dohodnine - posebna davčna olajšava - dohodek iz delovnega razmerja - nerezident - napotitev na delo v tujini - napoteni delavec
Zakon v 2. alineji prvega odstavka 45.a člena ZDoh-2 pogojuje uveljavitev posebne davčne osnove s trajanjem napotitve, ki mora biti neprekinjeno več kot 30 dni. Pri tem pa trajanja napotitve ni mogoče apriorno enačiti oz. mešati z (delovnim) časom, ki ga napotitev zajema. Trajanje napotitve oz. pogodbe o napotitvi in dnevna, tedenska oz. mesečna delovna obveznost, ki jo ima tako napoteni delavec, sta namreč dve različni kategoriji.
Drugostopenjski davčni organ je argumentiral, da je nepretrganost napotitve treba razumeti le kot napotitev, ko delodajalec delavca v tujino napoti za celotno njegovo delovno obveznost (kar sicer po naziranju drugostopenjskega organa ni nujno za polni delovni čas), in da se olajšava lahko priznava le, če delavec ne bi opravljal drugega dela v državi, iz katere je napoten. Samo zakonsko besedilo pogoja, da mora napoteni delavec celotno delovno obveznost opraviti v tujini in da ne sme opravljati drugega dela v državi, iz katere je napoten, ne vsebuje. Na takšno dodatno pogojevanje ter enačenje pojmov trajanja napotitve in obsega opravljenega dela napotenega delavca glede na delovni čas pa ne napotuje niti predlog ZDoh-2S. Kot rečeno, se predlog sklicuje zgolj na to, da mora iti za v nekem oziru trajnejšo napotitev, ki od delavca zahteva določene obširnejše prilagoditve zasebnega življenja ter ki hkrati ne preseže pogoja začasnosti. Dejanskega stanja v zvezi s tem, ali je tožnikova napotitev toliko trajna, da je v njegovem primeru prišlo do dovoljšnjih prilagoditev njegovega zasebnega življenja, ter hkrati ne povsem trajna, pa toženka, kot to s tožbo izpostavlja tožnik, ni raziskala.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Podlaga za začetek davčne izvršbe ni stanje davčnih knjigovodskih evidenc samo po sebi, ampak je pogoj za začetek davčne izvršbe to, da v času izdaje sklepa ni plačan davek po (izvršljivem) izvršilnem naslovu. Med izvršilne naslove spada tudi izvršljiv obračun davka; obračun davka postane izvršljiv, ko poteče rok za plačilo davka po obračunu davka, ki je predpisan z zakonom.
Glede vprašanja obstoja izvršilnega naslova glede terjanih obveznosti iz naslova za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače, izhaja iz spisov zadeve ter knjigovodske evidence tožene stranke, da je tožnica na dan izdaje izpodbijanih sklepov izkazovala neplačani davčni dolg. S tem pa so bili podani zakonsko predpisani pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi. Vsebinska pravilnost izvršilnega naslova (odločba oziroma obračun) pa ni predmet presoje v postopku davčne izvršbe in posledično tudi ne v nadaljnjem sodnem postopku.
ZVPoz člen 35, 35/4. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
inšpekcijski postopek - ukrep požarnega inšpektorja - evakuacijske poti - požarna varnost - ničnost - ničnost odločbe - neizvršljivost
Izrek ne sme vsebovati sklicev z nedoločnimi pojmi, na predpise, namesto konkretizacije norme za posamični primer; mora biti konkretiziran za določeno stranko in njene okoliščine v času teka postopka; prav tako se ob odsotnosti izrecne pravne podlage ne sme sklicevati na priloge.
ZG člen 22, 23, 23/1, 56. ZUP člen 144, 237, 237/2, 237/2-7.
gozd - posek gozda - obnova gozda - sposobnost biti stranka - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Glede na to, da tožnik razpolaga z dvema odločbama, od katerih mora po eni obnoviti gozd, po drugi pa mu je na delno isti površini dovoljeno, da gozd izkrči, sodišče zaključuje, da v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
Dajalec kredita mora pred začetkom opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja pridobiti dovoljenje za njegovo opravljanje.
Zadružnikov vložek v zadrugo še ne predstavlja izjeme od uporabe ZPotK-2 in torej ne pomeni, da zadružniki niso v primerih sklepanja posojilnih pogodb z zadrugo za obdobje več kot 30 dni potrošniki po ZPotK-2.
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v zvezi s tožnikovim (ne)izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla le, da je tožnik z odjavo subvencioniranega tovornega vozila MERCEDEZ BENZ iz prometa pred iztekom roka, pri čemer vozilo ni bilo več prijavljeno v promet, kršil določila javnega razpisa in pogodbe. Ob tem sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni navedla, katero določilo Pogodbe o sofinanciranju z dne 2. 12. 2013 naj bi bilo z opisanim ravnanjem tožnika kršeno.
Sodišče glede na navedeno ugotavlja, da v konkretnem primeru ostaja nejasno, katerih pogodbenih zavez tožnik ni izpolnil in ali naj bi do kršitve pogodbe prišlo zaradi odjave ali izgube lastništva subvencioniranega vozila. Sodišče tako utemeljenosti tožbenih navedb ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka iz sedme točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZIUPGT člen 34, 34/3, 34/3-6. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2022) člen 14, 14/3.
COVID-19 - povračilo stroškov - sofinanciranje iz javnih sredstev - pandemija - pogoji za priznanje pravice
Sodišče ugotavlja, da tožnik v tožbi ne nasprotuje ugotovitvam toženke iz izpodbijanega sklepa, da je tožnik dogodek z dne 10. 12. 2021 najavil 23. 11. 2021, ter da je vlogo za pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov v skladu s 33. členom ZIUPGT oddal 7. 1. 2022, torej v času, ko je že veljal Odlok, ki je pričel veljati 8. 11. 2021 in je med drugim prepovedoval obratovanje gostinskih lokalov, ki nudijo ples in družabni program. Navedeno pa tudi po sodni presoji pomeni, da tožnik za dogodek z dne 10. 12. 2021 ne more uveljavljati delnega povračila stroškov organizacije, saj ne izpolnjuje pogoja iz šeste alineje tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT, saj je bilo že v času najave dogodka in oddaje vloge jasno, da izvedba dogodka ali udeležba na dogodku zaradi sprejetih omejitev ne bo mogoča. Na navedeno zato po sodni presoji ne morejo vplivati tožbene navedbe, da je tožnik Pogodbo o poslovnem sodelovanju z družbo A., d. o. o. sklenil že dne 28. 10. 2021, saj je pogoj iz šeste alineje tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT določen alternativno (v času nastanka stroškov organizacije srečanja ali dogodka ali oddaje vloge).
prošnja za prekinitev prestajanja kazni zapora - razlogi za prekinitev prestajanja kazni zapora - zdravstveni razlog - mnenje posebne zdravniške komisije - varnostni zadržek - zaslišanje stranke
Organ ni sledil tožnikovemu predlogu in ni zahteval dopolnitve mnenja PZK, čeprav je tožnik predložil dodaten (nov) izvid v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem in nadaljnjim zdravljenju, ki bi terjal dodatno mnenje PZK, saj je bilo prvotno mnenje posplošeno in ni upoštevalo dejanskih okoliščin, na katere je v svoji vlogi in odgovoru opozarjal tožnik.
Ker je organ svojo odločitev oprl (tudi) na podatke, s katerimi ni seznanil tožnika in mu v zvezi z njimi torej ni dal možnosti izjasnitve, tožnik pravilno opozarja na kršitev pravice do izjave v upravnem postopku.
EZ-1 člen 347, 347/4. Uredba o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (2016) člen 16, 16/3. Uredba o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije (2020) člen 3, 4.
električna energija - finančna podpora proizvajalcem električne energije - deklaracija za proizvodno napravo - prenehanje veljavnosti
Izpodbijana odločba je ugotovitvena odločba, in sicer je tožena stranka ob upoštevanju takrat veljavnega četrtega odstavka 374. člena EZ-1 ugotovila, da je tožeči stranki odločba o dodelitvi podpore prenehala veljati, v obrazložitvi pa pojasnila, da je do prenehanja prišlo zato, ker je prenehala veljati deklaracija za proizvodno napravo, za katero je bila izdana odločba o podpori. S trenutkom, ko je prenehala veljati deklaracija za proizvodno napravo, ni bil več izpolnjen eden od pogojev, ki jih EZ-1 zahteva za dodelitev podpore in je zato odločba o podpori prenehala veljati po samem zakonu, tožena stranka pa je z izpodbijano odločbo to zgolj ugotovila.
Sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi uporaba 126. čena ZDavP-2, kot je bil spremenjen z novelo ZDavP-2G, ni v nasprotju s 155. členom URS. Zato sodišče tudi ne vidi razloga za prekinitev postopka in začetek postopka presoje ustavnosti spremenjenega 126. člena ZDavP-2 pred Ustavnim sodiščem RS.
Sklep o odpustu obveznosti je konstituticne narave, to pomeni, da do odpusta obveznsoti (v smislu, da preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero odpust učinkuje), pride šele s pravnomočnostjo tega sklepa. zato je za določitev obsega odpuščenih obveznosti treba uporabiti določilo ZFPPIPP, kot to velja ob izdaji sklepa o odpustu obveznosti, in ne določilo, ki velja na začetku stečajnega postopka.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - zavržena vloga - poziv na dopolnitev vloge - nepopolna vloga - rok za dopolnitev vloge - prepozna dopolnitev - zavrnitev tožbe
Roka za dopolnitev nepopolne vloge v javnem razpisu, ki velja za vse prijavitelje, ni mogoče podaljšati in ima prekluzivno naravo. Zamuda takega (sicer procesnega) roka, ima za posledico izgubo pravice do določenega dejanja v postopku.
elektronske komunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - sprememba splošnih pogojev - odstop od pogodbe - plačilo storitev - pogodbena kazen
Iz jezikovne razlage tretjega odstavka 129. člena ZEKom-1 povsem jasno izhaja, da so naročniki v primeru prekinitve naročniškega razmerja zaradi enostranske spremembe pogojev dolžni izpolniti vse neplačane obveznosti, ki so nastale do trenutka prekinitve pogodbe. Te obveznosti pomenijo na primer plačilo neplačanih računov za storitve opravljene do prekinitve pogodbe in podobno, ni pa pojem zapadlih in neplačanih obveznosti enak pojmu povrnitve ugodnosti.
ZBPP člen 13, 14, 14/2. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 12, 17, 18.
prošnja za dodelitev BPP - finančni pogoj - vrednost nepremičnega premoženja - katastrski dohodek - kmetijska in gozdna zemljišča - ugoditev tožbi
Tožena stranka je za vse tožničine solastne nepremičnine nepravilno izračunala vrednost neporemičnin ne glede na namensko rabo posamične nepremičnine in posledilno nepravilno ugotovila, da vrednost nepremičnin presega premoženjski cenzus za dodelitev BPP.
Ker se katastrski dohodek, to je dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, šteje kot obdavčljiv dohodek, se v premoženje tožnice ne šteje vrednost nepremičnin, ki so opredeljene kot kmetijske, vodne ali gozdne. Tožena stranka bi morala pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice v zvezi s kmetijskimi in gozdnimi tožničinimi nepremičninami upoštevati njihov katastrski dohodek in ne vrednosti teh nepremičnin ne glede na njihovo namensko rabo.