gradbeni objekt - izkaz nevarnosti - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijanega akta glede nevarnosti objekta je brez zahtevane pravne obrazložitve, saj neizrečen inšpekcijski ukrep ne pomeni, da je objekt varen. Upravni organ bi moral v okviru pravilne ugotovitve dejanskega stanja sporna dejstva o nevarnosti objekta ugotoviti in presoditi, ali objekt neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednje objekte. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati navedene okoliščine, razlogi in pravna podlaga za odločitev organa, konkretizirane na način in v takšni meri, da odločitev, ki je bila sprejeta, nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do navedb opredeli.
Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW nazivne moči, za katere je bilo pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje (2004) člen 3. ZV-1 člen 105, 105/1, 108, 108/1, 119, 119/1, 125, 125/1, 125/1-11. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
S tem, ko je tožena stranka upoštevala nove podatke o gorvodni in dolvodni meji območja izvajanja vodne pravice, bi morala preveriti tudi vpliv teh podatkov na izračun potencialne energije. Teh okoliščin pa tožena stranka ni ugotavljala, niti jih v izpodbijanem vodnem dovoljenju ni pojasnila, kar kaže, da je dejansko stanje v tem obsegu ostalo neraziskano, odločitve pa zaradi pomanjkljive obrazložitve tudi ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
ZTuj-2 člen 61, 61/1, 61/1-1, 62, 62/3. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
tujec - dovoljenje za stalno prebivanje - odpoved prebivanja v Sloveniji - nevarnost za varnost in obrambo države - izgon tujca iz države - pravica do družinskega življenja
Zakonodajalec je kot enega od ukrepov, ki imajo cilj zagotoviti javni red in varnost, določil tudi možnost odpovedi stalnega prebivanja tujcu, in to takrat, ko stori kaznivo dejanje, za katerega mu je izrečena nepogojna zaporna kazen, daljša od treh let. Brez dvoma bo tožniku izrečena odpoved stalnega prebivanja posegla v uresničevanje njegove pravice do družinskega življenja in posegla v vezi, ki ga vežejo na Republiko Slovenijo, vendar pa to samo po sebi še ne pomeni, da je zato ukrep tudi nesorazmeren.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 7. 9. 2022 in se vanj ni vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi tožbi proti zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
komasacija - komasacijski sklad - razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - nova razdelitev zemljišč - površina zemljišča - vrednotenje zemljišča
Namen komasacije je, da se zemljišča na komasacijskem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča.
Iz predloženih elaboratov in grafičnih prikazov izhaja, da sta tožnika vložila zemljišče v štirih kosih, dobila pa sta ga v dveh. Navedeno gotovo sledi namenu komasacije, ki je v tem, da se zemljišča čimbolj zaokrožijo.
Tožnica je bila v Državno komisijo za splošno maturo imenovana ob upoštevanju zakonskih pogojev in Zakon o maturi določa poleg zakonskih pogojev za imenovanje tudi pogoje za razrešitev ter trajanje opravljanja te javne funkcije, torej gre za pravno vezane odločitve. To pomeni, da morajo biti tako pri imenovanju kot razrešitvi upoštevane pravne podlage in da je posamezniku, ki zatrjuje kršitev v postopku imenovanja ali razrešitve, treba priznati pravni interes za vložitev tožbe in (tudi) preizkus zakonitosti razrešitve. Tak akt ni izdan na podlagi politične diskrecije.
Izpodbijani akt je bil izdan v izvrševanju upravne funkcije zoper katerega je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, zato mora biti akt obrazložen.
Ker tožena stranka izpodbijanega sklepa o spremembi sklepa o imenovanju Državne komisije za splošno maturo, s katerim je razrešila tožnico kot dosedanjo predsednico in namesto nje imenovala novega predsednika, ni obrazložila, niti razlogi za tožničino razrešitev niso izhajali iz drugih aktov, sprejetih v odločanju tožene stranke, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.
Za odločitev je pravno relevantno, da je bil tožnik prijavljen v sistem zavarovanja in je s tem zavezanec za plačilo na podlagi 16. člena ZPIZ-2. Glede na navedeno je bil tožnik skladno z 9. člen ZDavP-2 obračun tudi dolžan oddati, kar je tudi storil, ni pa plačal dolgovanih obveznosti po obračunu, s tem pa so predloženi obračuni davka po preteku roka za plačilo postali izvršljivi.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidana stavbna zemljišča - odmera nadomestila - napačna uporaba materialnega prava
V izpodbijani odločbi je neskladno s prostorskimi akti in potrdilom o namenski rabi prostora ugotovljeno, da sodi zemljišče parc. št. 243/7 k.o. ... pod dejavnost ostali poslovni nameni. Glede na to, da sodi predmetno zemljišče v območje centralnih dejavnosti, so tukaj glede na vsebino te dejavnosti, določene s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta, mogoče - razen oskrbnih in storitvenih dejavnosti - tudi družbene dejavnosti in bivanje. Za ta dva namena uporabe pa 9. člen Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Ruše predvideva drugačno (bistveno nižjo) odmero točk kot za „ostale poslovne namene“.
nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča - oprostitev plačila - pogoji
Druge povedi četrtega odstavka 2. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Sevnica ni mogoče razlagati na način, da bi moral organ v primeru, kot je obravnavani (ko iz opravljenih poizvedb pri pristojnem organu o prejemanju za ta primer relevantnega vira dohodka izhaja, da tega dohodka tožnik ne prejema), sam preverjati izpolnjevanje pogojev iz predpisov o socialnem varstvu, saj mu tega ta določba ne nalaga oziroma mu takšne pristojnosti na tej podlagi ni mogoče predpisati.
položaj stranskega udeleženca - inšpekcijski postopek - pravni interes - stranski udeleženec - zavezanec za dohodnino
Tožnik namreč utemeljeno opozarja, da gre v obravnavanem primeru za odmero davka, ki se po določbah ZDoh-2 (131. a in 132. člen) ne všteva v letno davčno osnovo in se šteje za dokončen davek. To pa pomeni, da pravna korist tožnika glede obračuna in plačila davka, ki se nalaga družbi A. kot plačniku, ni zgolj posredna, saj se s tem, ker gre za dokončen davek, odloča tudi opravnem temelju in o višini dohodninske obveznosti tožnika kot zavezanca za dohodnino. To pa obenem pomeni, da tožnik, drugače kot v že omenjeni zadevi X Ips 298/2015, ne bo imel možnosti, da se udeležuje postopka odmere dohodnine ne v tem in tudi ne v drugem postopku, saj v ZDavP-2 ni predviden poseben postopek, v katerem bi bilo mogoče uveljavljati ugovore, ki se nanašajo na obračn davčnega odtegljaja. V primeru, ko odmeri akontacije dohodnine pri družbi izplačevalki sledi postopek odmere dohodnine, pa se z vidika pravnega interesa zavezancev za dohodnino v drugačni luči pokaže tudi določba četrtega odstavka 59. člena ZDavP-2. Za odtegnjeni znesek davka se namreč zmanjša znesek davka, ki je davčni zavezanec dolžan plačati oziroma se morebitna preplačana akontacija davka vrne zaveznacu za dohodnino v odmernem postopku.
odobritev pravnega posla - promet z gozdnim zemljiščem - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - gozdno zemljišče - gozd
Z uporabo jezikovne razlage je ob primerjanju besedila prve alineje prvega odstavka ter četrtega odstavka 2. člena ZG mogoče ugotoviti, da je zakonodajalec kot merodajno okoliščino pri ugotavljanju, ali je določeno zemljišče gozd, določil obseg poraščenosti zemljišča z gozdnim drevjem. Če ta poraščenost znaša manj kot 0,25 ha, potem zemljišča ni mogoče šteti za gozd, ne glede na njegovo namensko rabo.
ZJF člen 100a, 100a/2. Pravilnik o pogojih za pridobitev naziva državni notranji revizor in preizkušeni državni notranji revizor (2015) člen 2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
pooblaščeni revizor - imenovanje revizorja - ponovna vloga - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - zavrženje vloge
Tožnica se v tožbi tudi sama sklicuje na istovrstne dokumente, kot jih navaja toženka v svoji obrazložitvi in ki so bili že presojani s strani toženke v predhodnem postopku, kar pojasni toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, in ki so bili podlaga za izdajo pravnomočne zavrnilne odločbe v predhodnem postopku. Ob takem stanju stvari pa tudi po presoji sodišča ni podlage za drugačno odločitev toženke. Sodišče sodi, da so relevantne okoliščine v obravnavani zadevi, to je, da je tožnici že bila izdana zavrnila odločba in da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek tožnice, ni spremenilo, pravilno ugotovljene.
odpis dolga - zavrnitev zahtevka - pritožba - zamuda roka - zavrženje pritožbe
Odločba, s katero je davčni organ odločil o tožnikovi vlogi za odpis oziroma delni odpis obveznosti po sklepu o davčni izvršbi in vlogo zavrnil, je bila tožniku vročena 13. 11. 2019. Tožnik je pritožbo zoper odločbo vložil 2. 12. 2019 in torej po poteku 15-dnevnega roka za pritožbo. Pritožbeni rok je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - ekonomski razlog
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ni bil diskriminiran na podlagi osebnih lastnosti ter da je navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite in da njegovih navedb ni mogoče povezati z njegovo raso, vero, narodnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo družbeni skupini ter da okoliščine, ki jih navaja, niso takšne narave, da bi prestavljale utemeljen razlog za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite. Pravilno je bilo ugotovljeno, da tožnik prihaja iz Maroka, ki ga je Vlada Republike Slovenije z odlokom določila kot varno izvorno državo, iz njegovih navedb pa ni najti tehtnih razlogov, ki bi kazali na to, da Maroko zanj ne bi bila varna izvorna država.
Izrek ni določen, kadar je tako nejasen, da iz njega ni mogoče nedvomno razbrati, o kateri zahtevi stranke je z njim odločeno. Izreka namreč ni mogoče dopolnjevati ali pojasnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - zavrženje pritožbe - zavrženje prošnje
V zadevi izdaje prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo kakor tudi podaljšanje enotnega dovoljena po tretjem odstavku 87. člena ZTuj-2 pritožba ni dovoljena. V tretjem odstavku 87. člena ZTuj-2 je določeno, da pritožba ni dovoljena ne samo zoper odločbo, ampak tudi zoper sklep, ki ga izda upravna enota v upravni zadevi izdaje prvega enotnega dovoljenja.
Ker je v navedeni zadevi pritožba izključena z materialnim zakonom, glede na drugi odstavek 258. člena ZUP ni dovoljena tudi zoper sklep, ki ga v navedeni upravni zadevi izda upravna enota, pa čeprav je v tretjem odstavku 129. člena ZUP sicer določeno, da je zoper sklep o zavrženju zahteve dovoljena pritožba.
Če je stranki izdan upravni akt v enostopenjskem upravnem postopku, kjer ni pritožbe, ni stranka v ničemer prikrajšana do pravice do pravnega sredstva, saj ima v takem primeru pravico do sodnega varstva v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem RS.
Tožnik ima na podlagi prodajne pogodbe z dne 21. 4. 2021 terjatev do kupke v znesku 92.800,00 EUR, ki presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, zato je odločitev toženke, da tožnik ne izpolnjuje (več) pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilna. Neutemeljene in neprepričljive so tožnikove navedbe, da zoper kupko ni vložil predloga za izvršbo kljub zapadlosti, ker v tem stanovanju še prebiva in da se kupnina in najemnina kompenzirata. Pravilno toženka opozori, da je pogoj za pobot med drugim tudi zapadlost obeh terjatev. Upoštevaje, da ni sporno, da je terjatev tožnika do kupke v višini 92.800,00 EUR zapadla konec leta 2021, tudi zapadlost mesečnih najemnin do izdaje izpodbijane odločbe, ne zniža terjatve tožnika do kupke do višine, ki ne bi presegala zneska 19.304,64 EUR (48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka).
Tožnik ni izkazal, da s terjatvijo ne bi mogel razpolagati oziroma, da razloga za nezmožnost razpolaganja ni zakrivil po lastni volji.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - osebno vročanje - vročanje po elektronski poti
Iz podatkov upravnega spisa ne izhaja, da bi bili izpolnjeni pogoji za vročanje poziva tožeči stranki za dopolnitev vloge po elektronski poti. Stranka namreč prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni poslala v elektronski obliki pač pa po pošti v fizični obliki, organu pa tudi ni sporočila, da želi vročitev dokumentov v varni elektronski predal, organ pa iz okoliščin tudi ni mogel zanesljivo ugotoviti, da ima tožeča stranka varni elektronski predal, ki je pogoj za elektronsko vročanje pisanj.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 30, 30/6.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniški stroški - sodna poravnava - obrazložitev odločbe
Iz razlogov izpodbijanega sklepa niso razvidne vsebinske okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka tožniku za sklenitev sodne poravnave odmerila nagrado po tar. št. 2303 ZodvT in ne po tar. št. 1112 ZodvT. Zato izpodbijani sklep nima vseh sestavin odločbe po 214. členu ZUP.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 96, 96/5. ZDDV-1 člen 63.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - upravičeni stroški - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni zavezanec, identificiran za namene DDV
Namen 5. točke 96. člena Uredbe o izvajanju ukrepa naložb v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 je v tem, da tožnik ne bi dobil stroška iz naslova DDV povrnjenega dvakrat, in sicer enkrat v nacionalnem sistemu DDV kot odbitek, drugič pa iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja na podlagi javnega razpisa. V primeru, ko oseba na podlagi podatkov FURS izkaže, da ni davčni zavezanec, pa DDV, skladno z analogno razlago 63. člena ZDDV-1, ni izterljiv in je treba tak strošek priznati kot upravičen strošek.