denarni prejemki - nadomestilo za invalidnost - dodatek za pomoč in postrežbo - stvarna pristojnost - upravno sodišče - delovno in socialno sodišče - sklep o nepristojnosti
Glede na zakonsko ureditev je za odločanje v sporu o pridobitvi statusa invalida po ZSVI in hkrati tudi pridobitvi pravic do denarnih prejemkov po tem zakonu stvarno pristojno socialno sodišče in ne upravno sodišče, saj gre za odločanje o socialnih pravicah in za spor na področju socialnih prejemkov.
Konvencija ZN o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija, 1998) člen 6, 6/1, 6/1-b. ZVO-1 člen 51, 51/1, 51/5. ZUP člen 246.
presoja vpliva na okolje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Ni sporno, da je tožnik vložil zahtevo za priznanje statusa stranskega udeleženca v predhodnem postopku presoje vplivov na okolje, ki je bila zavržena, hkrati pa je bilo z istim aktom tudi odločeno, da je za predmetni poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. To pomeni, da je bilo v celoti odločeno o predmetu predhodnega postopka, odločitev, ki jo je organ sprejel, pa je ravno odločitev, ki jo je tožnik zasledoval s svojo zahtevo za udeležbo v tem postopku in kar izrecno zatrjuje tudi v tožbi, tj. da je treba za nameravani poseg v prostor izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Tožnik si torej s svojo udeležbo v predhodnem postopku ne more izboljšati pravnega položaja, ker se o vprašanjih, zaradi katerih želi biti tožnik udeležen v postopku, niti ne bo odločalo v tem postopku, saj je ta pravnomočno zaključen. Tožnik bo lahko svoje pravice in pravne koristi v zvezi z nameravanim posegom varoval v nadaljnjih postopkih presoje vplivov na okolje in pridobivanju okoljevarstvenega soglasja (ki ga mora nosilec posega sprožiti, če želi pridobiti gradbeno dovoljenje).
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZJU člen 84, 91, 91/1.
imenovanje v naziv - tožba zaradi molka organa - pravni interes - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - zavrženje tožbe
Pravica do naziva je po določbah ZJU neločljivo povezana s pogodbo o zaposlitvi. V zvezi z obveznostjo tožene stranke skleniti s tožnikom pogodbo o zaposlitvi je tožnik sprožil individualni spor, o katerem je odločalo delovno sodišče. V zvezi z imenovanjem neizbranega kandidata v naziv pa je tožnik sprožil upravni spor.
Ker je imenovanje v naziv javnega uslužbenca pogoj za opravljanje dela, o neobstoju delovnega razmerja in neobstoju pravne podlage za zahtevano sklenitev pogodbe o zaposlitvi pa je že pravnomočno odločeno, to hkrati pomeni, da tožnik za obravnavani spor, ki se nanaša na zahtevo za imenovanje v konkretni naziv, ne izkazuje več pravnega interesa, saj vsebinska obravnava tožbe očitno ne bi privedla k spremembi njegovega pravnega položaja.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč - vsebina ponudbe - površina zemljišča
V predmetni ponudbi navedena površina treh parcel ni skladna s podatkom o površini parcele, ki izhaja iz zemljiškega katastra. Tako neskladje med podatki o površinah parcel v ponudbi in njihovo površino v zemljiškem katastru po presoji sodišča pomeni, da ponudba ni bila vložena v skladu z zakonom. Promet z navedenimi zemljišči zato ni potekal po postopku in načinu, določenem z ZKZ, zaradi česar pravnega posla za promet s tem kmetijskim zemljiščem že iz tega razloga ni bilo mogoče odobriti.
Drugi odstavek 20. člena ZKZ jasno določa, da je obvezna sestavina pogodbe tudi površina zemljišča
Tožnik predmetne tožbe ni ustrezno popravil in dopolnil v skladu s pozivom sodišča v sklepu z dne 7. 11. 2018, zato njegova tožba kljub naknadni dopolnitvi ostaja nepopolna in nerazumljiva.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZBPP člen 24, 37, 37/2, 37/2-1.
prošnja za dodelitev BPP - zavrženje prošnje - ocena verjetnosti izgleda za uspeh - ponovna prošnja - pravnomočno odločena zadeva - pravnomočno odločena upravna zadeva - zavrnitev tožbe
Vloga za BPP je bila sicer popolna in sposobna za obravnavanje, vendar pa je ni bilo dopustno obravnavati zaradi že predhodne zavrnitve prvotne tožnikove prošnje za BPP v zvezi z istim pravdnim postopkom in zaradi nenavedbe spremenjenih dejstev ali pravne podlage, ki bi lahko vplivale na odločitev tožene stranke o verjetnosti izgledov za uspeh v navedeni odškodninski tožbi.
ZUP člen 6, 6/2. ZUreP-2 člen 260, 260/1. ZUT člen 4, 4/3.
upravna taksa - namenska raba prostora - potrdilo - zemljišče - parcela - nepremičnina - načelo ekonomičnosti - prosti preudarek
Iz izpodbijane odločitve ni razvidna podlaga za odločanje po prostem preudarku v konkretnem primeru. V drugem odstavku 6. člena ZUP so namreč za zakonitost uporabe diskrecijske odločitve določeni trije pogoji: 1. upravni organ mora imeti za diskrecijsko odločanje izrecno pooblastilo v zakonu ali predpisu lokalne skupnosti, 2. diskrecijska odločba mora biti izdana v mejah pooblastila in 3. diskrecijska odločba mora biti izdana v skladu z namenom, za katerega je bilo pooblastilo dano. Ob tem pooblastilo ni dano tako, da bi iz norme izrecno izhajalo, da gre za pooblastilo za diskrecijsko odločanje, temveč se kaže v uporabi pojmov, kot so organ sme, organ lahko ali organ je pooblaščen, da dovoli, naloži. Ker organ prve stopnje in toženka v izpodbijani odločitvi nista navedla zakona oziroma predpisa lokalne skupnosti, ki organu daje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, sodišče izpodbijanega akta ne more preizkusiti.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršilni naslov - sklep o izvršbi - izvršljivost izvršilnega naslova - sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršljivosti
V zadevi je sporno, ali je s pravnimi sredstvi zoper sklep o davčni izvršbi dovoljeno izpodbijati samo izvršljivost izvršilnega naslova. Sodišče ugotavlja, da tožnica s tožbo, enako kot v pritožbi zoper izpodbijani sklep, nasprotuje izvršilnemu naslovu zato, ker meni, da ta ni postal izvršljiv, ker ji ni bil pravilno vročen oziroma ji sploh ni bil vročen. S tem tožnica izpodbija izvršljivost izvršilnega naslova oziroma sam izvršilni naslov. Kot je pravilno pojasnila tudi toženka, izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi.
Toženka v postopku s pravnimi sredstvi ne sme presojati in ne sme posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne sme preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova, niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj za to po določbah ZDavP-2 nima podlage, temveč le preveri ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena in 144. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.
Obrazložitev odločbe o odmeri komunalnega prispevka bi morala obsegati vsaj konkretno opredelitev komunalne opreme, ki je podlaga za odmero komunalnega prispevka tožnici (po vrsti in lokacijsko), navedbo relevantnih podatkov za izračun komunalnega prispevka (površina parcel, obračunski stroški, podatki za tožnico itd.), navedbo določb Odloka o programu opremljanja in drugih predpisov, relevantnih za odmero komunalnega prispevka, tudi glede vključenega DDV (z njihovo vsebino), in razloge za tožnici odmerjeni znesek komunalnega prispevka. Odločba mora vsebovati obrazložitev v navedenem obsegu in vsebini ne glede na morebitno priloženo tabelo. Obrazložitev odločbe je namreč nujna, da stranka odločitev razume, da lahko uveljavi pravna sredstva in da v postopkih s pravnimi sredstvi pristojni organi lahko preverijo zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve.
ZVO-1 člen 51a. Konvencija ZN o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija, 1998) člen 6, 6/1, 6/1-b.
okoljevarstveno soglasje - presoja vpliva na okolje - stranka v postopku
Tožnik si s svojo udeležbo v predhodnem postopku ne more (več) izboljšati svojega pravnega položaja, ker se o vprašanjih, zaradi katerih tožnik želi biti udeležen v tem postopku, niti ne bo odločalo v tem postopku, temveč bo tožnik svoje pravne koristi lahko varoval v nadaljnjih postopkih presoje vplivov na okolje in pridobivanja okoljevarstvenega soglasja.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - načelo enakosti - exceptio illegalis
Ker Odlok v devetem odstavku 8. člena določa faktorje, ki zvišujejo vrednotenje stavbnih zemljišč skupine C v območju I.A, niso pa določeni za druga stavbna zemljišča v tem območju (npr. za stavbna zemljišča skupine B), kljub temu, da območje I.A tudi za uporabnike slednjih zemljišč predstavlja posebno pridobitno območje v smislu možnosti ugodnega pridobivanja dohodkov, za takšno razlikovanje pa utemeljenih razlogov ni najti, je navedena določba v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, zato v tej zadevi ne bi smela biti uporabljena (exceptio illegalis).
Postavitev reklamnega panoja na kmetijskem zemljišču ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo. Ker odlok občine določa, da na kmetijskih zemljiščih ni dovoljeno postavljati premičnih objektov, na enostavne in nezahtevne objekte pa ni dovoljeno nameščati oglasnih sporočil, je ukrep odstranitve panoja za oglaševanje ustrezno izrečen s strani občinskega inšpektorja.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - ekonomski razlog
Tožnik svojo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljuje s slabo ekonomsko situacijo ter posledično s slabimi pogoji za življenje, njegovih izjav pa ni mogoče povezati s preganjanjem na podlagi veroizpovedi, narodnosti, rase, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnega prepričanja. Omenjene težave ne morejo biti obravnavane v okviru mednarodne zaščite, zaradi česar so tožnikove navedbe nepomembne za presojo upravičenosti do mednarodne zaščite. Tožnik prihaja iz Maroka, ki ga je Vlada Republike Slovenije določila kot varno izvorno državo, v konkretnem primeru pa ne obstajajo tehtni razlogi, ki bi kazali na to, da Maroko zanj v smislu izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito ni varna izvorna država.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - nabavna vrednost - vrednost ob odsvojitvi - menjava nepremičnin - tožbena novota
Z davkom od dobička iz kapitala se obdavči vse odsvojitve nepremičnin, pri katerih je dosežena razlika med vrednostjo ob pridobitvi in odsvojitvi, pri tem pa ni pomembno, ali je odsvojitev odplačna ali ne, torej ali je zavezanec ustvaril dobiček v materialnem pomenu besede. Pri tem tudi menjava solastniških deležev ni ena od izjem, ki bi ne bila obdavčljiva. Odmera davka od dobička iz kapitala namreč ni vezana zgolj na prejem dohodka (v smislu izplačane razlike v vrednosti nepremičnin), ampak na odsvojitev kapitala in pri tem doseženo razliko med vrednostjo ob pridobitvi in odsvojitvi.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - strah pred preganjanjem - resna škoda
Trditev v tožbi, da policisti v Maroku ne spoštujejo ljudi, s čimer tožnik meni, da smiselno zatrjuje, da je v izvorni državi prišlo do kršitve njegovih človekovih, ne daje njegovemu zahtevku teže v smislu, da nima očitno neutemeljenega zahtevka (''arguable claim'') glede prepovedi nečloveškega ravnanja (4. člen Listine EU o temeljnih pravicah). Tožnik tovrstnih pavšalnih ugovorov ni vezal na kateri koli razlog za preganjanje iz 27. člena ZMZ-1. Pripadnost etnični skupini Berberov pa tudi ne govori v prid tožniku, kajti tožnik v upravnem postopku in v upravenm sporu svojih ''težav'' ni povezal, sploh pa ne na konkreten način, s pripadnostjo omenjeni narodnosti oziroma etnični skupini. Zato tožena stranka tudi ni imela obveznosti, da bi natančneje ocenjevala morebitno preganjanje Berberov v delu države, kjer je živel tožnik preko informacij o stanju v izvorni državi. Tudi, ko je govoril o revščini, njegove navedbe očitno ne dosegajo praga resne škode v smislu nečloveškega ravnanja niti ni tožnik zatrjeval, da so bili ti pogoji za preživljanje v Maroku namerno povzročeni tožniku oziroma skupini, ki ji on pripada.
ZMZ-1 člen 9, 9/1, 11, 11/6, 21, 31, 31/1, 64, 64/1, 70, 70/2. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 47, 48. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 40, 40/4, 46, 46/3, 46/4.
mednarodna zaščita - status begunca - status subsidiarne zaščite - domneva nedolžnosti - pravica do izjave - rok za vložitev pravnega sredstva - učinkovito pravno sredstvo - razumen rok - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - privilegij zoper samoobtožbo - izključitev - dokazno breme - svetovalec za begunce
Tudi v postopku mednarodne zaščite je treba upoštevati pravico do domneve nedolžnosti in do obrambe, ki vključuje - sicer v omejenem smislu - tudi privilegij zoper samo-obtožbo iz 48. člena Listine v povezavi s pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 47. člena Listine tudi v zvezi s ponovno prošnjo za mednarodno zaščito. Prosilec ima v postopku mednarodne zaščite ali v postopku naknadne prošnje obveznost, da predloži dokaze ali/in da navede nova dejstva v zvezi z njegovim strahom pred preganjanjem ali resno škodo, hkrati pa ga ob tem v primeru okoliščin, ki kažejo na uporabo izključitvene klavzule, varuje domneva nedolžnosti v upravnem postopku in upravnem sporu. Privilegij zoper samo-obtožbo je nujno v tovrstnih postopkih omejen z določbo 21. člena ZMZ-1 oziroma z določbo 64. člena ZMZ-1, ki nalaga prosilcu obveznost, da utemelji subjektivni strah pred preganjanjem ali resno škodo tudi v zvezi z novimi dejstvi in dokazi. O tem pravnih implikacijah domneve nedolžnosti mora biti prosilec v postopku ustrezno obveščen. To pravno implikacijo domneve nedolžnosti pa je tožena stranka spregledala v tem primeru, saj je tožnik utemeljeval razlog, da ni strahu pred smrtno kaznijo v Pakistanu omenil v prvotnih postopkih, to je pred drugim zahtevkom z dne 28. 4. 2022, ker se je bal, da bo to vplivalo na dokaz o krivdi v kazenskem postopku. To je bil pravno relevanten zadržek tožnika. Zaradi privilegija zoper samo-obtožbo, ki sicer v upravnih zadevah mednarodne zaščite ne more biti absoluten, o čemer tožnik sicer ni bil obveščen v upravnem postopku, in zaradi tožnikove pojasnitve, česa se je bal, v predmetni zadevi obstaja omenjena povezava med azilnim postopkom in kazenskim postopkom v kontekstu določbe tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1. S tega vidika je bila torej obravnava „krivde“ iz tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1- s strani tožene stranke v izpodbijanem aktu nepravilno uporabljena, in gre za kršitev materialnega prava.
inšpekcijski postopek - ukrepi občinskega inšpektorja - občinska cesta - objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - varovalni pas občinske ceste
Posegi v varovalni pas občinske ceste so v skladu z drugim odstavkom 97. člena ZCes-1 omejeni in so dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste, ki pa ga tožnik v obravnavani zadevi, ob upoštevanju s tem povezanih nespornih dejstev, ni pridobil.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - gradnja na kmetijskem zemljišču - nezahtevni objekt
Ne gre le za sam izgled objekta postavljenega na kmetijskem zemljišču, ampak tudi za večje število predmetov, ki se nahajajo na zemljišču (žar, jedilna miza, pergola, tlakovci), torej celoten videz zemljišča, ki daje podlago za zaključek, da se v tem delu kmetijsko zemljišče ne uporablja v skladu z njegovim namenom. Če bi bil objekt namenjen le spravilu kmetijskih pridelkov, bi se lahko v ta namen, za potrebe obdelovanja obravnavanega kmetijskega zemljišča in obsega kmetijske pridelave, uporabljal v jugozahodnem kotu zemljišča prizidan manjši objekt. Tožnica sama v tožbi priznava, da se ob kmetijskem zemljišču nahajajo določeni predmeti, ki jih uporablja za to, da si med opravljanjem kmetijske dejavnosti pripravi hrano in da med delom lahko počiva, navedeno pa ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo.
ZUreP-2 člen 181, 181/1, 221, 221/1, 221/2. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žirovnica (2011) člen 84, 84/1, 84/4.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - izračun - površina objekta
Za presojo v obravnavani zadevi ni pomembno, ali je bil objekt pred dozidavo neskladna ali nelegalna gradnja glede na gradbeno dovoljenje iz leta 1967. Pomembno je le, ali je objekt v zvezi z izdanim gradbenim dovoljenjem že bil priključen na komunalno opremo, ali je bil za to priključitev že plačan komunalni prispevek ter (če je že bil plačan) za kakšno tlorisno površino je bil prispevek plačan.