Sodišče je presodilo, da je tožnik dovolj konkretno navedel, zakaj bi v primeru takojšnje izvršitve izpodbijanega akta zanj nastala težko popravljiva škoda. Odločba mu nalaga odstranitev večjega števila objektov, kar zanj nedvomno pomeni stroške, če pa bi se izkazalo, da odločba ni utemeljena in bi bila kasneje odpravljena, pa bi tudi težko vzpostavil prejšnje stanje, če bi hotel objekte ponovno postaviti, kar bi prav tako zanj pomenilo stroške. Sodišče nima razloga, da bi dvomilo v njegove trditve o slabem finančnem stanju, saj je v dokaz svojih trditev, da ni zaposlen, priložil izpis iz evidenc ZZZS z dne 3. 4. 2024.
Poleg tega tožena stranka na zahtevo za izdajo začasne odredbe ni odgovorila, kar pomeni, da ne oporeka njegovim navedbam, da ni zaposlen in da tudi ni zaposlena njegova partnerica ter da ni delovno sposoben in da bi bilo v primeru izvršitve odločbe ogroženo njegovo preživljanje.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo premoženjsko stanje
V upravnem sporu Upravno sodišče RS ne sme odločati o utemeljenosti naloženih stroškov v kazenskem postopku, saj bi s tem posegalo v pristojnost kazenskega sodišča in hkrati v samo vsebino izvršilnega naslova, ki ga v davčni izvršbi ni več mogoče presojati.
evidentiranje meje - ureditev meje - spor o poteku meje - mejna obravnava - zapisnik
Ker iz zapisnika mejne obravnave ne izhaja, da so bili lastniki sosednjih zemljišč pozvani k temu, da pokažejo svojo mejo ter da jim je bila pokazana katastrska meja, da so bili opozorjeni na posledice, če svoje meje ne pokažejo ter na natančnost uporabljenih podatkov, da jim je bil zapisnik pred zaključkom prebran in da podpis lahko izkazuje le njihovo pristnost, potem je zapisnik nepravilno voden in podpis takšnega zapisnika za udeleženca mejne obravnave ne more imeti pravni učinkov, kot bi jih imel podpis na zapisniku, ki bi ustrezal zahtevam za javno listino.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - kazenski postopek - sodba o kaznovalnem nalogu - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu
Iz neprerekanega dejanskega stanja je razvidno, da je tožnica želi BPP za vložitev pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bilo ugodeno njenemu ugovoru tako, da je bila razveljavljena izrečena kazenska sankcija in da še ni zaključen kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje, v katerem je tožnica v vlogi obdolženke. Zato je pravilna ugotovitev tožene stranke, da je nerazumna tožničina namera vložiti pritožbo zoper tak sklep sodišča prve stopnje in s tem začeti postopek pred sodiščem druge stopnje.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - izboljšanje premoženjskega stanja upravičenca
Ker je toženka upoštevala pri odločitvi o vrnitvi stroškov BPP premoženje, ki pa ga je tožnica podedovala že prej, pred izdajo odločbe o dodelitvi BPP, je s tem napačno uporabila 48. člen ZBPP.
Potrebno je preveriti, kakšna je sprememba premoženjskega stanja na strani upravičenke, do katere je prišlo po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP in to v enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega ji je bila dodeljena BPP.
ZUP člen 117, 117/1, 284, 291, 291/1, 297. ZUS-1 člen 65, 65/1.
gozd - izvršilni naslov - dovoljenje za posek - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršba po drugi osebi - odprava upravnega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek - odpadla podlaga - pravne posledice odprave - spor polne jurisdikcije - pogoji za odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije - nesporno dejansko stanje - sojenje brez glavne obravnave
Ker je bil sklep o izvršbi z dne 22. 5. 2019 odpravljen (s sodbo št. III U 281/2019 z dne 15. 10. 2021), je glede na ugotovljeno spremenjeno dejansko stanje treba posledično odpraviti tudi izpodbijani sklep o stroških izvršbe po drugi osebi, saj je ta s tem ostal brez podlage (prvi odstavek 291. člena ZUP). Okoliščina, da je bil sklep o izvršbi z dne 22. 5. 2019 odpravljen, zadeva pa vrnjena tožnici v ponovni postopek, na drugačno presojo sodišča ne more vplivati. Morebitna izdaja novega sklepa o izvršbi bo namreč terjala izdajo novega sklepa o stroških izvršbe po drugi osebi. Vse to pa so razlogi, da je sodišče v okoliščinah konkretne zadeve in na podlagi prej opisanih zaključkov presodilo, da spremenjeno (drugačno) dejansko stanje zahteva tudi drugačno uporabo ZUP o odmeri stroškov izvršbe po drugi osebi ter je zato na podlagi 1. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in sklep o stroških izvršbe po drugi osebi (le) odpravilo, ni pa zadeve vrnilo v ponovni postopek, saj bi bila v opisanih okoliščinah in iz opisanih razlogov taka odločitev materialno pravno zmotna. Odločitev je sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 65. člena ZUS-1, torej je v zadevi odločilo v sporu polne jurisdikcije, ne da bi v zadevi razpisalo glavno obravnavo, saj dejansko stanje, ki je podlaga za izdajo te sodbe, med tožnico in toženko ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja
Za izgradnjo takšnega objekta je predpisano (in je bilo tudi v času izgradnje predpisano) gradbeno dovoljenje. Ker tožnik tega ni pridobil, je po presoji sodišča pravilen in zakonit zaključek upravnih organov, da je predmetni objekt nelegalna gradnja. Ob upoštevanju tega zaključka je pravilno in zakonito tudi ravnanje prvostopenjskega organa, ki je tožniku izrekel inšpekcijske ukrepe, ki so (bili) za primer nelegalnih objektov izrecno predvideni v 82. členu GZ.
ZUP člen 43. ZTFI-1 člen 463, 463/2, 463/4, 463/5, 490, 490/1.
trg finančnih instrumentov - postopek nadzora - zavrnitev zahteve za priznanje statusa stranke - subsidiarna uporaba ZUP
Toženka je udeležbo v postopku zavrnila na pravni podlagi 142. člena ZUP1 v povezavi s prvim odstavkom 490. člena in četrtim odstavkom 463. člena ZTFI-1. Zadnjenavedeni določbi ZTFI-1 tudi po presoji sodišča v predmetnem postopku nadzora izključujeta možnost drugih oseb (ki niso subjekt nadzora), da bi se tega postopka nadzora udeleževale v svojstvu stranke ali stranskega udeleženca. Ker je položaj stranke in stranska udeležba v postopku nadzora specialno urejena v ZTFI-1, ki izrecno izključuje udeležbo drugih oseb v postopku nad subjektom nadzora, je po presoji sodišča izključena uporaba prvega odstavka 43. člena ZUP o stranski udeležbi v upravnem postopku.
Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - predaja Republiki Hrvaški - začasna odredba
Tožnikove navedbe o slabem ravnanju hrvaških policistov nanašajo na prečkanje hrvaško-bosanske meje in na policijsko obravnavo tožnika kot osebe, ki je nezakonito na ozemlju Republike Hrvaške. Kot namreč izhaja iz ugotovitev tožene stranke, ki jim tožnik ne nasprotuje določno, se tožnik na Hrvaškem po lastni volji ni nastanil v azilnem domu in ni imel stikov s tamkajšnjimi uradnimi osebami, poleg tega so iz njegove izpovedbe razvidne slabe izkušnje v zvezi s postopki, ki so jih glede nezakonitega prehoda meje vodili policisti. Po oddaji prstnih odtisov ni imel težav s policisti in drugimi osebami. Tudi če so tožnikove navedbe o slabem ravnanju policije resnične, pa po presoji sodišča ob upoštevanju v izpodbijanem sklepu ocenjevanih poročil, različnih člankov ter mnenj in sodnih odločb nižjih sodišč drugih držav v posameznih primerih, ne izkazujejo tehtnih razlogov ne za obstoj sistemskih pomanjkljivosti v hrvaškem azilnem sistemu v delu, ki se nanaša na obravnavanje predanih prosilcev po Uredbi Dublin III, ne drugih okoliščin, ki bi lahko vzbujale dvom, da bo tožnik med predajo ali po njej izpostavljen nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu 4. člena Listine.
Vsaka posamična kršitev (tudi pravice do tolmača) namreč ne pomeni splošne in sistemske pomanjkljivosti azilnega sistema, saj je v zvezi s tem treba upoštevati tudi okoliščino, da tožnik v Republiki Hrvaški ni počakal na odločitev o svoji prošnji.
Za odločitev, ali je tožnik izkazal zelo hude posledice, je torej treba presoditi, ali trditve in predloženi dokazi kažejo na to, da njegovo zdravstveno stanje ustreza tako opredeljenemu pojmu posebej hude fizične bolezni, posledično pa tudi na dejansko in izkazano nevarnost za znatno in nepopravljivo poslabšanje take bolezni. Le v tem primeru bi bila na mestu razprava o prekinitvi vračanja v Republiko Hrvaško.
Izvršitev predaje po Uredbi Dublin III sama po sebi ni nepopravljiva posledica, saj način odprave posledic izvršenega sklepa o predaji v primeru uspeha v upravnem sporu ureja že sama Uredba Dublin III.
Upravni organ lahko zavrne izvedbo dokaza kot nepotrebnega iz razloga, ker je dejstvo že dokazano, samo če je obstoj dejstva, ki se z zavrnjenim dokaznim predlogom dokazuje, že dokazan, nikakor pa ne takrat, ko upravni organ ugotovi nasprotno. Zavrnitev teh dokaznih predlogov z argumentom, da je dejansko stanje že v zadostni meri razjasnjeno, zato pomeni nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranka v upravnem postopku - tožnik, ni bil stranka v upravnem postopku - zavrženje tožbe
Tožnik v upravnem sporu je (le) oseba, ki je bila stranka ali stranska udeleženka v postopku izdaje upravnega akta. Iz te zakonske določbe jasno izhaja, da je status stranke v upravnem sporu pogojen z njenim procesnim položajem v upravnem postopku.
Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda (2004) člen 17.
inšpekcijsko nadzorstvo - obvezen priklop na javno kanalizacijo - priklop na izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje
Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda določa, da se morajo vsi uporabniki, razen če so ugotovljene izjeme, v določenem roku obvezno priključiti na javno kanalizacijo. Glede na to, da je pristojni organ toženke tožnika že obvestil, da je možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in da Odlok obveznost priključitve veže na obvestilo upravljavca o obvezni priključitvi, je lahko, glede na določilo mogoče, tudi v času, ko gradbena dela v popolnosti še niso zaključena.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - procesna sposobnost - duševna motnja - osebni razgovor - imenovanje novega izvedenca - sposobnost biti stranka
Golo nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca. Ker sodišče v izvedenskem mnenju ni zaznalo nepravilnosti, je treba šteti, da je bil tožnik zaradi psihične motnje procesno nesposoben v času upravnega postopka, v katerem je tožena stranka odločala o njegovi prošnji za mednarodno zaščito. Ugotovitve izvedenke psihiatrične stroke, ki so podkrepljene s psihiatričnim mnenjem prof. Preglja in vsebino predloga Urada z dne 26. 1. 2024, po presoji sodišča potrjujejo tožnikove navedbe, da ni razumel pomena upravnega postopka pred toženo stranko. Bil je torej procesno nesposoben in kot tak ni mogel biti stranka, zato tožena stranka ni izpolnila svoje dolžnosti iz 153. oziroma 51. člena ZUP. Na presojo sodišča, da tožnik v postopku pred toženo stranko ni bil procesno sposoben, torej, še posebej glede na navedene opombe uradne osebe na zapisniku z dne 29. 1. 2024, ne morejo vplivati navedbe tožene stranke, (1) da so bili tožnikovi odgovori v upravnem postopku smiselni in povezani ter da je sledil vprašanjem, (2) da nikoli ni izpostavil, da česa ne razume in (3) da je tožnik pritrdil, da se dobro počuti.
Če je kot stranka nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka, se to v skladu z drugo točko drugega odstavka 237. člena ZUP v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog
Po presoji sodišča je toženka pravilno ocenila, da tožnik kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Tožnik Prošnjo utemeljuje z razlogi ekonomske narave (revščina) in osebnimi okoliščinami (končanje šolanja). Pravilna je ugotovitev toženke, da tožnikovi razlogi za prošnjo mednarodno zaščito, niso razlogi, ki bi predstavljali utemeljen razlog za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - vrnitev v prejšnje stanje
Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS, kar izhaja iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča z dne 14. 1. 2015. Tako je sodišče ugotovilo, da velja vročitev izpodbijanega akta tožnikoma za opravljeno 25. 8. 2023, torej z dnem izteka 15-dnevnega roka za osebni prevzem pisanja skladno s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena ZUP.
Pravna pravila strankam, ki nastopajo brez pomoči pravnih strokovnjakov, lahko predstavljajo izziv, še vedno pa napačno štetje roka za vložitev pravnega sredstva ni mogoče šteti za skrbno ravnanje stranke. Vrnitev v prejšnje stanje je torej dopustna (le), če stranka brez svoje krivde ni mogla opraviti procesnega dejanja.
očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države - dokazno breme - načelo nevračanja
V okviru načela nevračanja namreč lahko pridejo v poštev tudi humanitarni pomisleki, kajti iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice izhaja, da bi določba 3. člena EKČP oziroma člena 19(2) Listine EU o temeljnih pravicah, lahko prišla v poštev, če bi zatrjevano nečloveško ali ponižujoče ravnanje v primeru vrnitve tožnika v izvorno državo doseglo minimalno raven resnosti kršitve človekovega dostojanstva, pri čemer je to relativno in je odvisno od okoliščin primera, kot so trajanje takšnega ponižujočega ravnanja, učinki ravnanja na fizično in psihično integriteto osebe, pa tudi od spola, starosti, zdravstvenega stanja.
dostop do informacij javnega značaja - osebni podatki - informacija javnega značaja - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja - šikanozno ravnanje
Ker tožena stranka v ponovljenem postopku ni sledila navodilom Upravnega sodišča RS v sodbi I U 313/2017 z dne 9. 1. 2019, Upravno sodišče v tej zadevi ponovno poudarja, da je šikanozno ravnanje oziroma zlorabo pravice iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ potrebno presojati v širšem kontekstu, saj ni vezano na posamezno ravnanje. Tožena stranka bi morala, skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 slediti navodilom sodišča in (med drugim) zatrjevano ravnanje prosilca ovrednotiti tudi ob upoštevanju njegovih drugih ravnanj, na katere se je tožnik skliceval v odločbi, česar pa ni storila.
Le celovita obravnava, to je številnosti zahtev, (ne)primerljivosti okoliščin in narave zahtevkov, bi lahko toženi stranki omogočila zakonito ugotovitev, ali je prosilčeva vloga šikanozna in pomeni zlorabo pravice.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - disciplinski postopek - disciplinski ukrep - malomarnost - disciplinska sankcija - disciplinska kršitev
Sodišče pritrjuje tožbenim očitkom tožnika, da toženka izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na utemeljitev oblike krivde tožnika, ni ustrezno obrazložila. Toženka se glede očitanega ravnanja namreč sklicuje le na pravno opredelitev malomarnosti iz 11. člena Disciplinskega pravilnika IZS, ne navaja pa nikakršnih dejanskih okoliščin, na podlagi katerih je sprejela zaključek, da je tožnik pri očitanih ravnanjih ravnal iz malomarnosti. Izpodbijanega sklepa v predstavljenem delu posledično ni mogoče preizkusiti.
Podaljšek balkona ni samostojen objekt, ki se obstoječega objekta samo dotika, in ki bi lahko stal samostojno brez pritrditve s privijačenjem na obstoječi balkon samo na dveh stebrih in ga je potrebno obravnavati kot del stanovanjske stavbe.
Tožnikova gradnja ni "pritlična", ker je izvedena v mansardi, torej pogoja "pritličnosti" ne izpolnjuje. Ne izpolnjuje pa tudi pogoja "samostojnosti ali prislonjenosti k stavbi", saj je podaljšek balkona privijačen na obstoječ betonski balkon in brez privijačenja ne bi mogel stati.