ZIN člen 3. ZUP člen 8, 8/1, 9, 9/1, 154, 154/1, 214, 214/1.
ukrep inšpektorja za okolje - inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - inšpekcijski zavezanec - posegi v prostor - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - nedovoljen poseg - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
Tudi v inšpekcijskem postopku, ki teče po pravilih upravnega postopka, ne zadostuje le seznanitev stranke z vsebino ugotovitev inšpektorja oziroma inšpekcijskega zapisnika na kraju samem, na katerem ni bila prisotna ne stranka, ki jo inšpektor šteje kot inšpekcijskega zavezanca, kakor tudi ne lastnik zemljišča, na katerem bi naj bili izvedeni posegi. Pri obravnavi zadev, v katerih ni jasno, kdo je dejansko opravil poseg na zemljišču, tudi ni dovolj, da očitek, kaj bi naj inšpekcijski zavezanec storil, izhaja zgolj iz inšpekcijskega zapisnika, saj je izpodbijani akt, katerega zakonitost preverja sodišče, le izpodbijana odločba.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - predaja prosilca republiki bolgariji - sistemske pomanjkljivosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Po presoji sodišča je tožnik v zvezi z razmerami v Republiki Bolgariji podal posplošene, nekonsistentne in kontradiktorne trditve. Njegove verodostojnosti na naroku ni bilo mogoče preveriti, saj tožnik ni pristopil.
Glede na tožnikove posplošene in malo verjetne izjave, tožena stranka ni imela razloga, da bi pridobivala informacije o stanju v Republiki Bolgariji glede razmer, v katere bo predan tožnik. Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju SEU) je v zadevi C-392/2022 poudarilo, da je pri presoji zakonitosti odločitve o predaji odgovorni državi članici na podlagi Dublinske uredbe treba upoštevati tisti položaj, v katerem bi se lahko znašel prosilec ob oziroma po predaji v odgovorno državo članico, ne pa položaj, v katerem je bil, ko je prvič stopil na ozemlje te države članice (sodba z dne 29. 2. 2024, 64. točka). Tožnik ni zatrjeval in dokazal, da se bo po predaji v Republiki Bolgariji znašel v življenjskih razmerah, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje. Sodišče ne more pritrditi tožbenim navedbam, da v Republiki Bolgariji obstojijo sistemske pomanjkljivosti.
gradnja objekta - ustanovitev služnosti - daljnovod - omejitev lastninske pravice - javna korist - bistvena kršitev določb postopka
Kdaj je gradnja objekta za prenos in distribucijo elektrike v javno korist, je predpisal EZ-1 v prvem odstavku 472. člena. Nenazadnje v Ustavi ni določen čas, ko naj bi bilo ustrezno nadomestilo ali odškodnina dana. Tudi to vprašanje je rešila v zakonodaja.
fikcija vročitve - sporočilo o prispelem pismu - hišni predalčnik - dokumenti, puščeni v predalčniku
Poštni uslužbenec 20. 11. 2020 ni uspel vročiti odločbe Upravne enote osebno tožeči stranki. V njenem hišnem predalčniku je zato pustil sporočilo, da jo lahko prevzame v petnajstih dneh, sicer se bo štelo, da je vročitev opravljena s potekom tega časa. Ker tožeča stranka upravnega pisanja ni dvignila, ji ga je poštar 7. 12. 2020 pustil v nabiralniku (vse vidno iz obvestila z dne 7. 12. 2020, pripetega k odločbi Upravne enote11). Vročitev odločbe Upravne enote je bila tako opravljena 5. 12. 2020. Pritožbeni rok je začel teči naslednji dan in se je iztekel 21. 12. 2020 (drugi odstavek 100. člena in prvi odstavek 235. člena ZUP).
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - dedovanje - nepremičnina - solastnina - razpolaganje z nepremičnino
Po ustaljeni sodni praksi trenutna nezmožnost razpolaganja s pridobljenim premoženjem na dolžnost povrnitve stroškov, ki jih je imela RS, ker je ugodila tožnikovi prošnji za BPP, ne vpliva.
dohodnina - davčna osnova - zmanjšanje davčne osnove - stroški v zvezi z delom - načelo enakega obravnavanja
Zavezanci, ki prejemajo dohodke iz delovnega razmerja od delodajalca v Republiki Sloveniji, imajo pravico do izplačila navedenih stroškov že po samem zakonu, ki ureja delovna razmerja, ti stroški pa se nato v skladu s 44. členom ZDoh-2 do višine, ki jo določa vlada, tudi ne vštevajo v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja. Ker delovnopravna zakonodaja drugih držav, v katerih slovenski rezidenti opravljajo delo na podlagi sklenjenih pogodb o zaposlitvi s tujimi delodajalci, ni nujno enaka kot slovenska in je lahko povračilo stroškov v zvezi z delom del bruto plače posameznika (kot velja to npr. tudi po avstrijski zakonodaji, po kateri so delavci pod določenimi pogoji upravičeni do pavšalnega povračila stroškov dnevnih prevozov med krajem prebivanja in krajem opravljanja dela v obliki posebne davčne olajšave - t.i. Pendlerpauschale), je zakonodajalec v ZDoh-2 zaradi enake obravnave davčnih zavezancev, ki so slovenski davčni rezidenti, določil, da se povračila stroškov v zvezi z delom (vključno z izplačilom Pendlerpauschala ter morebitnih drugih povračil stroškov v zvezi z delom, ki jih je delavec dobil izplačane od delodajalca v tujini), ne glede na določbo 44. člena ZDoh-2 vštevajo v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neposredno grozeča naravna oziroma druga nesreča
Tožnica uveljavlja, da je podan abstraktni dejanski stan iz drugega odstavka 1. člena GZ, tj. odvračanje neposredne nevarnosti (plazenje zemljine) in povzročitev nadaljnje škode ob neposredni ogroženosti njenega stanovanjskega objekta s postavitvijo oziroma nadomestitvijo že obstoječega opornega zidu, ki je bil zgrajen ravno iz tega razloga. Sodišče tako sodi, da je ostalo dejansko stanje glede na uporabljeno materialno pravo nepopolno oziroma zmotno ugotovljeno, kar terja odpravo izpodbijane odločbe že iz tega razloga.
Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 11, 23.
ukrepi kmetijske politike - neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - podaljšanje ukrepa
Po zaključku petletne obveznosti izvajanja posamezne operacije je podaljšanje le-te sicer mogoče, vendar se lahko podaljša le celotna obveznost, kot izhaja to iz izrecne določbe četrtega odstavka 11. člena Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020.
Glede na to, da se operacija iz 23. člena Uredbe KOPOP obravnava kot celota in je mogoče le podaljšanje celotne obveznosti, to pomeni, da kolikor nastopi nepravilnost znotraj posamezne (četudi izbirne) zahteve znotraj operacije, se plačilo operacije v celoti zavrne.
pridržanje prosilcev za mednarodno zaščito - začasna odredba - odvzem prostosti - pridržanje v centru za tujce - omejitev gibanja prosilcu - begosumnost
Tožena stranka se je pri presoji prvega pogoja za omejitev gibanja oprla na ugotovitev, da je bilo tožniku v Centru za tujce omejeno gibanje na podlagi odločbe Policijske postaje za izravnalne ukrepe Novo mesto št. 2243-2/2024/1 (3J651-007) z dne 27. 3. 2024 (povzetek je razviden iz 2. in 5. točke obrazložitve te sodbe). Ta odločba pa je že bila predmet sodne presoje v zadevi I U 665/2024, v kateri je sodišče s sodbo z dne 9. 4. 2024 ugodilo tožbi, odločbo Policijske postaje za izravnalne ukrepe Novo mesto št. 2143-4/2024/1 (3J651-007) z dne 27. 3. 2024 odpravilo in vrnilo zadevo istemu organu v ponoven postopek.
Potrebnost izdaje začasne odredbe v obravnavani zadevi je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana že zato, ker je izrek ukrepa nezakonit. Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine pa pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja. Poleg tega je SEU že večkrat sprejelo stališče, da mora biti mora biti prosilec (tožnik) takoj izpuščen, ko pogoji za zakonitost pridržanja niso več izpolnjeni.
odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - prevzem in skladiščenje odpadnih nagrobnih sveč - finančno jamstvo - neizvršljivost odločbe - ničnost odločbe
Po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP je nična le tista odločba, ki je bila objektivno neizvršljiva že v trenutku njene izdaje, ne pa tudi odločba, ki je taka postala s potekom časa, ker je zavezanec za izpolnitev ni pravočasno izpolnil.
Ureditev, po kateri je finančno jamstvo za izpolnjevanje skupnega načrta dolžan zagotoviti njegov nosilec ne glede na to, ali je sam proizvajalec sveč (in s tem povzročitelj obremenitve), je po presoji sodišča logična in v skladu z ZVO-1.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Po presoji sodišča je tožena stranka stranka pravilno ocenila, da tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je namreč očitno, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave.
Da bi socialno ekonomska diskriminacija postala preganjanje, bi namreč moral (že v upravnem postopku) zatrjevati (in nato tudi dokazati), da je bil (ali bi bil v primeru vrnitve) zaradi svoje berberske narodnosti žrtev ponavljajočih se dejanj fizičnega ali psihičnega nasilja, ki ima navedene lastnosti dejanj preganjanja oziroma da je ali bi bil zato deležen zbira različnih diskriminatornih ukrepov (prvi odstavek 26. člena ZMZ-1), saj le dejstvo, da je ekonomski (in socialni sistem) v izvorni državi zanj slabši, ne more biti razlog za mednarodno zaščito.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za dopustitev revizije - revizija - verjeten izgled za uspeh
Organ svojega zaključka o tem, da prosilec izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP, ni obrazložil z uporabo prvega (in tretjega) odstavka tega člena. Ker je ugotavljal izpolnjevanje pogojev ne le za priznanje BPP za predlog za dopustitev revizije, pač pa tudi za revizijo, bi pri presoji izpolnjevanja pogojev moral upoštevati tudi, da se revizijo lahko vloži le v tem primeru, če je na podlagi predloga za dopustitev revizije revizija dopuščena1, ter da se torej ne vlaga revizije skupaj s predlogom za dopustitev revizije.
tožba - tožba v upravnem sporu - nerazumljiva tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Sodišče upravnega spora v predmetni zadevi ne more opredeliti, pri čemer tudi ni pristojno, da bi samo nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti zato izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo.
dohodnina - davek od drugih dohodkov - davčni inšpekcijski nadzor - davčna osnova - zmanjšanje davčne osnove - potni nalog - službena pot - prikrito izplačilo dobička - pavšalne navedbe
Besedilo izpodbijane odločbe jasno pokaže, da je davčni organ prikrita izplačila dobičkov ugotovil na podlagi dokumentov, ki jih je zaradi zasledovanja nižanja davčne osnove predložil sam tožnik. Tožnikovo edino preostalo pojasnilo glede starodobnikov je, da "niso tako dragi", s čimer pa ne izpodbije nosilnega očitka davčnega organa, da je tožnikova družbenica sporne starodobnike odkupila po nižji ceni od tiste, ki jo je zanje plačal tožnik.
Pomanjkljive obrazložitve akta toženka ne more nadomestiti z navedbami v upravnem sporu. Odločilne pravne in dejanske razloge za sprejeto odločitev mora namreč organ navesti v obrazložitvi svoje odločbe.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - izboljšanje premoženjskega stanja upravičenca
Ker je toženka upoštevala pri odločitvi o vrnitvi stroškov BPP premoženje, ki pa ga je tožnica podedovala že prej, pred izdajo odločbe o dodelitvi BPP, je s tem napačno uporabila 48. člen ZBPP.
Potrebno je preveriti, kakšna je sprememba premoženjskega stanja na strani upravičenke, do katere je prišlo po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP in to v enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega ji je bila dodeljena BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Tožnik za dodelitev izjemne (22. člen ZBPP) in nujne (36. člen ZBPP) BPP vedno izpolnjevati tudi objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP, po katerem mora organ za BPP preizkusiti, ali ima zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati.
Presoja tožene stranke, da so v tej zadevi izpolnjeni pogoji za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP na navedeni podlagi, temelji na bistveni ugotovitvi, da je tožnik nadzorstveno pritožbo vložil v že pravnomočno končanem pravdnem postopku, kar pa ni v skladu z namenom ZVPSBNO.
ZKZ člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 19, 19/2, 19/2-6, 20, 21, 22. ZUP člen 6, 8, 237, 237/2, 237/2-7, 251.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskih zemljišč - odobritev pravnega posla - predmet prodaje - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - namenska raba zemljišč - dejanska raba kmetijskih zemljišč - zloraba pravice - namen zakona
Za presojo statusa zemljišča v postopku odobritve pravnega posla je ključna namenska raba, določena v prostorskih aktih, saj bi drugačna razlaga, kot je večkrat izpostavilo že Vrhovno sodišče RS, lahko omogočila lastniku, da se izogne uporabi prisilnih določb ZKZ, predvsem pa bi tudi nujno vodila do arbitrarnosti pri odločanju upravnih organov o tem, katera zemljišča, ki so v prostorskem aktu opredeljena kot kmetijska, je šteti kot taka, katera pa so zaradi svoje nekmetijske rabe izgubila takšen status, s čimer bi se izvotlil pomen specialne ureditve prometa s kmetijskimi zemljišči po ZKZ, ki imajo podlago v drugem odstavku 71. člena Ustave.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-2.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije - ekonomski razlog
Glede na to, da je tožnik tako ob podaji prošnje za mednarodno zaščito, kot na osebnem razgovoru jasno navajal, da so bile finančne težave njegov edini razlog zaradi katerega je zapustil izvorno državo (to navaja tudi v tožbi), pri čemer je poudaril, da se mu v Alžiriji ni zgodilo nič in da se mu tudi ob vrnitvi tja ne bi zgodilo nič, je tožena stranka po presoji sodišča pravilno ocenila, da tožnik očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito iz prve alineje 52. člena ZMZ-1 in na podlagi jasne in nedvoumne določbe pete alineje prvega odstavka 49. člena ZMZ-1 tožnikovo prošnjo pravilno zavrnila kot očitno neutemeljeno v pospešenem postopku.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - kazenski postopek - sodba o kaznovalnem nalogu - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu
Iz neprerekanega dejanskega stanja je razvidno, da je tožnica želi BPP za vložitev pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bilo ugodeno njenemu ugovoru tako, da je bila razveljavljena izrečena kazenska sankcija in da še ni zaključen kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje, v katerem je tožnica v vlogi obdolženke. Zato je pravilna ugotovitev tožene stranke, da je nerazumna tožničina namera vložiti pritožbo zoper tak sklep sodišča prve stopnje in s tem začeti postopek pred sodiščem druge stopnje.