mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - prosilec iz Maroka - ekonomski razlog
Po presoji sodišča je toženka pravilno ocenila, da tožnik upoštevajoč, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Toženka je pravilno ocenila, da so tožnikove navedbe, da je odšel iz Maroka zaradi ekonomskih razmer in revščine, dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po ZMZ-1.
Utemeljena je ugotovitev, da tožnik ni navedel nobene take osebne okoliščine, na podlagi katere bi toženka lahko zaključila, da njegova izvorna država zanj ni varna.
pravica do dodatka k pokojnini - dodatek k pokojnini - izjemen dosežek - športni dosežki - rok za izplačilo - izvršljivost odločbe ZPIZ
V izreku odločbe o priznanju pravice do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa je treba navesti, od kdaj dalje vlagatelju pripada ta dodatek. V kolikor izrek ni določen glede vsebine in obsega pravic ter obveznosti oziroma pravnih koristi, namreč odločba ni izvršljiva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prekrškovni postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - pavšalne trditve
Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži (le) državni tožilec, iz drugih zakonskih določb (členi od 169 do 171 ZP-1), pa ne izhaja, da bi imel obdolženec v zvezi z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti kakršnekoli pravice. Obdolženec torej nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, vložitve pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, pa ni mogoče šteti za uresničevanje njegove pravice do sodnega varstva. Ker je torej prosile zaprosil za dodelitev BPP za postopek, ki (še) ni sodni, tožnik v trenutku sprejema izpodbijane odločitve ni izpolnjeval pogojev za dodelitev BPP:
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave (po končanih dveh letnikih pravne fakultete po lastni oceni ni zaslužil dovolj za preživljanje družine), težav zaradi neizdaje gradbenega dovoljenja (o čemer je v izvorni državi v teku sodni postopek) in naravne katastrofe (potres). Sodišče pritrjuje oceni tožene stranke, da ti razlogi ne morejo utemeljiti upravičenosti do mednarodne zaščite.
mednarodna zaščita - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - dokazno breme
Ker se zatrjevano novo dejstvo o napadu nanj v Italiji dne 11. 9. 2023 nanaša na njegove osebne okoliščine, je bilo vso dokazno breme na njem, da bi to, kar naj bi se mu zgodilo v Italiji, čim bolj prepričljivo opisal tako, da bi pravnomočno oceno o njegovih neverodostojnih trditvah iz odločbe tožene stranke z dne 25. 11. 2022 bistveno omajal s tem novim dejstvom. Tožnik tega očitno ni uspel izkazati.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Tožena stranka je s tožnikom opravila osebni razgovor, kjer se je imel ta možnost izjaviti o vseh relevantnih dejstvih in okoliščinah. Njegove izjave o domnevno neprimernem postopanju hrvaške policije je pravilno štela kot izjave o policijskem postopanju z nezakonitimi migranti, ki še niso prosilci za mednarodno zaščito, ne pa kot relevantne trditve o sistemskih pomanjkljivostih v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev v Republiki Hrvaški, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU. Tožnik ni izkazal, da bi na Hrvaškem pristojni organi z njim kot s prosilcem ravnali ponižujoče ali nečloveško oziroma, da bi bil tam deležen posledic sistemskih pomanjkljivosti.
Tožnik navaja, da hrvaška policija tujcem onemogoča podajo namer in prošenj, s tem pa dostop do azilnega postopka, kar je sistemska pomanjkljivost. Ta tožbena navedba za ta primer ni relevantna, saj ni sporno, da je hrvaška policija tožnika obvravnavala kot prosilca za mednarodno zaščito in ga kot takšnega tudi vnesla v Eurodac. Tožnik bo v primeru vrnitve na Hrvaško v okviru dublinskega postopka obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito in ne kot tujec. Glede na navedeno, njegove navedbe o zatrjevanem policijskem ravnanju po prijetju, tudi po presoji sodišča niso relevantne. Nanašajo se na njegovo obravnavo kot tujca, ki se je na ozemlju države nahajal nezakonito, zato ne dokazujejo sistemskih pomanjkljivosti.
ukrep inšpektorja za delo - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - vpis v register
Iz izpovedb zaslišanih in predložene pogodbe o opravljanju storitev glavne pisarne ne izhaja, da tožnik izvaja nadzor in daje navodila delavcem B., ki izvajajo dela glavne pisarne. Le E. E. je povedala, da se v primeru vprašanj v zvezi z delom obrača na vodjo glavne pisarne, ki je zaposlen pri tožniku in vodjo delovne skupine. Navedeno pa ne zadostuje za zaključek o delu pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika, predvsem ob upoštevanju dejstva, da je bil nadzor izveden v uvodnem obdobju sodelovanja med tožnikom in B. ter da je bil Č. Č. skrbnik pogodbe, ter da je on komuniciral z vodjo delovne skupine D. D. (zaposlena pri B.). Sodišče zaradi nezadostne obrazložitve ne more preizkusiti podanosti drugega pogoja iz 163. člena ZUTD.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - ekonomski razlog - prosilec iz Maroka
Po presoji sodišča je toženka namreč pravilno ocenila, da tožnik upoštevajoč, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Toženka je pravilno ocenila, da so tožnikove navedbe, da je odšel iz Maroka zaradi revščine in težke zaposljivosti, dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po ZMZ-1.
Utemeljena je ugotovitev, da tožnik ni navedel nobene take osebne okoliščine, na podlagi katere bi toženka lahko zaključila, da njegova izvorna država zanj ni varna.