brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - dvom - begosumnost - nevarnost pobega
Omejitve gibanja v primeru, ko pristojni organ očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo je mogoče izreči le, kadar pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo in bo zato izvedel določena ravnanja preverjanja prosilčeve resnične identitete. V nasprotnem primeru ukrep ne bi bil nujen in bi bil nesorazmeren.
Sama okoliščina, da je brez osebnih dokumentov, še ne dosega standarda očitnega dvoma v istovetnost.
Za obstoj razloga za omejitev gibanja po drugi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni potrebno, da bi zakon še posebej določal objektivna merila za begosumnost. ZMZ-1 je opredelil pojem "nevarnost pobega", ki pomeni, da so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je utemeljeno mogoče sklepati, da bo oseba pobegnila.
URS člen 19, 22, 32. ZUP člen 9, 214. Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja COVID-19, na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (2020) člen 10, 10-14.
karantena - svoboda gibanja - omejitev svobode gibanja - izjema - obrazložitev odločbe - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave
Niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, iz katere države je vstopil tožnik na območje Republike Slovenije, navedena tudi ni ura vstopa, kakor tudi ne, na kateri seznam je uvrščena dotična država in zakaj, v posledici česar in iz katerih razlogov, je tožniku odrejena karantena. Zgolj prepis zakonskih besedil ne zadošča standardu obrazloženosti in konkretiziranosti odločbe ter razlogom odločitve orana, torej razlogom, zakaj je organ ocenil in kateri pogoji so bili izpolnjeni, da je tožniku bil izrečen ukrep karantene.
Ker v odločbi niso navedeni bistveni dokazi in dejstva, ki so organ vodili k izpodbijani odločitvi, je bila tožeči stranki kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, iz katere med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku. Pri odreditvi karantene gre za poseg v posameznikovo pravico do svobode gibanja iz 32. člena Ustave RS in za poseg v pravico varstva osebne svobode iz 19. člena Ustave RS, zaradi česar mora biti tovrsten ukrep še posebej natančno obrazložen, saj je posameznik, ki mu je izrečen ukrep karantene, omejen v svobodi gibanja in v osebni svobodi, zaradi česar mu morajo biti zagotovljena vsa procesna jamstva iz 19. člena Ustave RS.
dostop do informacij javnega značaja - prepoved razvrščanja šol - matura
Če je uporaba podatkov v elektronski obliki iz podatkovne zbirke, s katero razpolaga organ, in njihovo povezovanje v dokument prepovedano samemu organu, od njega ni mogoče zahtevati, da to omogoči prosilcu za dostop do navedenih informacij oziroma da mu tak dokument posreduje.
ZMat v tretjem odstavku 18.a člena določa, da se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Prav zaradi te zakonske prepovedi tožeča stranka niti sama ne more dostopati do zaprošenih podatkov na način, da bi s temi podatki razpolagala in jih v vsakem trenutku lahko komurkoli posredovala kot informacijo javnega značaja. Prav zato, ker z njimi ne sme razpolagati, jih tudi nima oziroma je v konkretnem primeru bilo mogoče do njih priti šele na podlagi določenih računalniških operacij s pomočjo strokovne pomoči informatika, kar je trajalo dlje časa.
Če tožeča stranka nekega dokumenta ne sme kreirati, potem ga ne sme kreirati niti na zahtevo prosilca, ki bi od nje to terjal po določilih ZDIJZ.
ZUOPP-1 člen 17, 33. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. URS člen 52, 52/2. ZOsn člen 75.
otrok s posebnimi potrebami - usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja - največja korist otroka - podaljšanje izobraževanja za učence s posebnimi potrebami - status - zmotna uporaba materialnega prava
Zakonodajalec očitno ni predpisal, da mora biti zahteva dana pred dokončanjem osnovnošolskih obveznosti in po naravi stvari izpolnitev pogoja, da se otrok ni vključil v program srednješolskega izobraževanja, lahko nastopi tudi po dokončanju osnovnošolske obveznosti, poleg tega pa lahko po dokončanju osnovnošolske obveznosti pride do spremembe potreb pri otroku. To pomeni, da tožena stranka ni imela podlage, da je zahtevo zavrnila z argumentom o prepozno vloženi zahtevi, ampak bi morala zahtevo obravnavati po vsebini s strokovnega vidika, ob upoštevanju mnenja Komisije, in sicer, ali je v največjo otrokovo korist predlog staršev tudi upoštevajoč zatrjevane spremenjene potrebe in interesa otroka ter njegovih staršev.
davek od dohodka pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - mednarodni tovorni list (CMR) - račun - nepopolni računi - ocena davčne osnove
Račun tudi po presoji sodišča, enako kot ugotavljata že davčna organa, ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa 82. člen ZDDV-1 za vsebino računa, obenem pa predložene listine, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, tudi ne izkazujejo, da so bile zaračunane storitve dejansko opravljene, kar je sicer osnovni pogoj za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV, ki ga je tožeča stranka uveljavljala v davčnem obračunu in ki ji ga skladno s povedanim ni mogoče priznati.
davčna izvršba - vzajemna pomoč pri izterjavi terjatev - enoten izvršilni naslov - vročitev izvršilnega naslova - pravica do izjave - dolžnost organa
Pravilno je stališče prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, da pravno sredstvo zoper izvršilni naslov države prosilke v zaprošeni državi ni dovoljeno. Vendar pa bi bila dolžnost davčnega organa, da bi tožnico, ki izpodbija veljavnost vročitve izvršilnih naslovov, ki so podlaga zaprošene izterjave, obvestil, da mora pravo sredstvo, s katero uveljavlja nepravilnost vročitve izvršilnih naslovov, vložiti pri pristojnem organu države članice prosilke v skladu z veljavnimi zakonom v navedeni državi. Navedeno izhaja tudi iz drugega odstavka 240. člena ZDavP-2, ki določa, da v primeru, če upravičena oseba pravno sredstvo iz prejšnjega odstavka vloži, jo pristojni organ obvesti, da mora pravno sredstvo vložiti pri pristojnem organu prosilke.
energetika - omrežnina - akt o metodologiji za določitev omrežnine - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Glede na predhodne določbe 513. člena EZ-1 se sodišče s tožnico strinja, da v obravnavanem primeru določbe 109. člena EZ-1 na ugotavljanje odstopanje od RO 2013 do 2015, torej tudi za leto 2015, ne vplivajo.
Toženka na podlagi obrazloženih navedb, ki jih je podala v postopku ter v zvezi z njimi tudi dokazne predloge, postopka ni dopolnila z izvedbo dokazov, niti se v izpodbijani odločbi vsebinsko ni opredelila, zakaj tako ni ravnala, pač pa je navedla zgolj, da podane pripombe niso predmet postopka ugotavljanja odstopanj. Pri tem pa gre za bistveni kršitvi pravil postopka po 3. in 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
davek na dodano vrednost (DDV) - davčna oprostitev - oproščena dejavnost - vzgoja in izobraževanje - neobdavčljiva dejavnost - izvajanje dejavnosti v javnem interesu
V zadevi je ugotovljeno, da je tožnik sicer izvajal storitve izobraževanja, ni pa izvajal javno veljavnega izobraževalnega programa, o čemer ni spora. Spora tudi ni o tem, da ni bil (in po navedenem tudi ni mogel biti) vpisan v razvid šol, ki opravljajo javno veljavne izobraževalne programe, kar je zakonski pogoj za začetek opravljanja dejavnosti izobraževanja. S tem pa ostaja neizkazano tudi izpolnjevanje drugih pogojev, ki jih morajo skladno s tretjim odstavkom 33. člena ZOFVI izpolnjevati zasebne šole, ki izvajajo javno veljavne programe.
davek od dobička iz kapitala - dohodek od dobička iz kapitala - osnovni kapital in osnovni vložki - povečanje osnovnega kapitala - povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe
Sprememba postavk kapitala iz nevezanih v vezane sestavine osnovnega kapitala tudi po presoji sodišča ne predstavlja osnove za obdavčitev. Navedeno izhaja tudi iz četrtega odstavka 98. člena ZDoh-2, ki določa, da kadar zavezanec pridobi povečani delež pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, se šteje, da je nabavna vrednost tako pridobljenega povečanega deleža oziroma osnovnega kapitala enaka nič. Zato ob pravilni razlagi zakona za namene odmere davka od dobičkov iz kapitala v primeru povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe za odmero davka od kapitalskih dobičkov ni podlage.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba (skupaj z napotnico) je bila vročena tudi Odvetniški družbi A. o.p., d.o.o., ki je bila z izpodbijano odločbo imenovana za izvajanje BPP, vendar iz upravnega spisa ne izhaja, da bi tožnica pooblastila imenovano odvetniško družbo za zastopanje v postopku odločanja o upravičenosti do dodelitve BPP, zato je za začetek teka roka za vložitev tožbe ključen trenutek vročitve izpodbijane odločbe tožnici. V obravnavanem primeru je rok za vložitev tožbe začel teči v soboto 27. 6. 2020 in se je iztekel v ponedeljek 27. 7. 2020. Torej je bil zadnji dan za vložitev tožbe 27. 7. 2020. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnica tožbo vložila priporočeno po pošti 31. 7. 2020. To pomeni, da je vložila tožbo po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka, torej prepozno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - soglasje za mediacijo - odklonitev mediacije pred vložitvijo vloge za brezplačno pravno pomoč - razlogi za odklonitev soglasja za mediacijo
Citirana zakonska ureditev četrtega odstavka 28. člena ZBPP organu za BPP nalaga, da presodi, ali bi bila mediacija v posameznem primeru primerna, zato že iz tega razloga ne vzdrži zaključek organa, da razlogi za odklonitev soglasja k mediaciji niso pomembni. Ravno to - t.i. neprimernost mediacije - pa tožnik ugovarja, kar tudi smiselno izhaja iz njegovega pojasnila, ki ga je podal v pravdnem postopku (ter kar ponavlja tudi v tožbi) in sicer, da glede na stališče CSD (v zvezi z reševanjem prostorske problematike tožnika po dogovoru z dne 14. 6. 2019) o brezpogojni vrnitvi stanovanja v last tožniku in glede na razloge toženca v odgovoru na tožbo pripoznava tožbenega zahtevka v mediaciji ne predstavlja realnega pričakovanja in bi zato mediacija pomenila le zavlačevanje postopka. Te presoje (torej presoje o primernosti mediacije) pa organ za BPP v obravnavanem primeru ni opravil.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - pogoji - begosumnost
Zgolj odsotnost osebnih dokumentov je tako ob odsotnosti ostalih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v tožnikovo identiteto premalo, da bi bil izpolnjen pogoj očitnega dvoma, kot je opredeljen v 1. alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
Ni podlage za enačenje vsebine pojma begosumnosti po Uredbi (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki jo je zaradi njene pravne narave treba uporabljati neposredno, z vsebino pojma nevarnosti pobega, ki je po povedanem jasno in določno opredeljen v ZMZ-1.