ZNISESČP člen 10, 10/2, 10/3. ZUP člen 67, 67/1, 67/2, 93, 93/3, 99.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - dopolnitev vloge - pravno nasledstvo - zavrženje zahteve
Tožeča stranka bi morala skladno s tretjim odstavkom 99. člena ZUP predlagati podaljšanje roka pred njegovim iztekom, to je najkasneje 30. 10. 2017, in na primer pojasniti, da še ne razpolaga s pravnomočnim sklepom o dedovanju, česar ni storila. V tožbi pa tudi ni navedla razlogov, ki bi ji preprečevali vložitev pravočasnega predloga za podaljšanje roka.
Tožena stranka je na podlagi navedenega pravilno, na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP in 10. člena ZNISESČP, zavrgla zahtevo za verifikacijo devizne vloge kot nepopolno, saj tožeča stranka v roku, to je do 30. 10. 2017, ni predložila pravnomočnega sklepa o dedovanju oziroma dokaza o pravnem nasledstvu predmetne devizne vloge, ki je obvezna priloga zahteve za verifikacijo skladno s 10. členom ZNISESČP. Vsi tožbeni razlogi, ki se nanašajo na predložitev sklepa o dedovanju, so iz razloga nepravočasnosti, nerelevantni. Ob času izdaje izpodbijanega sklepa je bila vložena zahteva nepopolna, iz nje ni izhajal zaključek, da je tožnica upravičenka po ZNISEČP.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/3, 87/4. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
brezplačna pravna pomoč - nujna zadeva - fikcija vročitve - štetje rokov - prepozna tožba - zavrženje tožbe
V času posebnih ukrepov zaradi nastanka izrednega dogodka (epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-2) – koronavirusa) teče 30 dnevni procesni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu v obravnavani zadevi dodelitve BPP. Posledično se je rok 30 dni za vložitev tožbe iztekel v ponedeljek 1. 6. 2020. Tožnik je tožbo vložil šele 22. 6. 2020, tako da jo je tega dne osebno prinesel na sodišče, kar potrjuje štampiljka na tožbi, zato je bila tožba vložena po poteku zakonsko določenega prekluzivnega trideset dnevnega roka za vložitev tožbe.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
mednarodna zaščita - prosilec za mednarodno zaščito - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost
Sodišče se strinja, da okoliščine kot skladna celota dajejo podlago za zaključevanje, da obstaja utemeljena nevarnost, da bi tožnik brez izrečenega ukrepa pobegnil.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 6, 6/3.. ZUS-1 člen 59, 59/1, 63, 63/1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - obvestilo o prenosu terjatve
Razlaga 6. člena ZNISESČP, da je za izpolnitev dolžnosti obvestila Glavni podružnici Sarajevo o pridobitvi terjatve zadoščalo, da pridobitelj s priporočeno poštno pošiljko na Glavno podružnico Sarajevo pošlje dokazila o pridobitvi terjatve, tudi po presoji sodišča ni nemogoč pogoj. Zakon po taki razlagi namreč pridobitelju ne nalaga konkretnega oziroma uspešnega evidentiranja v bazi podatkov pri banki, kot zmotno meni tožeča stranka, temveč le, da na ustrezen način zagotovi podatke o prenosu terjatve. Sodišče v tem pogledu pripominja še, da nadaljnja usoda teh podatkov ni predmet pravnega razmerja med tožečo in toženo stranko, temveč med banko oziroma Skrbništvom in Republiko Slovenijo, ki je, kot je bilo obrazloženo, te podatke bila upravičena zahtevati. Da bi bila izpodbijana odločba posledica drugačne razlage tretjega odstavka 6. člena ZNISESČP, tožeča stranka niti ne navaja. Navedbe tožeče stranke, da gre za nemogoč pogoj, so iz navedenih razlogov neutemeljene.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - nemogoč pogoj
Razlaga 6. člena ZNISESČP, da je za izpolnitev dolžnosti obvestila Glavni podružnici Sarajevo o pridobitvi terjatve zadoščalo, da pridobitelj s priporočeno poštno pošiljko na Glavno podružnico Sarajevo pošlje dokazila o pridobitvi terjatve, ni nemogoč pogoj. Zakon po taki razlagi namreč pridobitelju ne nalaga konkretnega oziroma uspešnega evidentiranja v bazi podatkov pri banki, kot zmotno meni tožeča stranka, temveč le, da na ustrezen način zagotovi podatke o prenosu terjatve.
Po oceni sodišča je imela Republika Slovenija kot dolžnica na podlagi ZNISESČP tudi legitimen interes, da že zaradi predvidljivosti obsega svoje obveznosti določi prekluziven rok za evidentiranje pridobitve terjatve.
dostop do informacij javnega značaja - pritožba zaradi molka organa - izdaja odločbe
Tožena stranka o tožnikovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni odločila v skladu z 22. členom ZDIJZ, saj iz 1. točke izpodbijanega sklepa izhaja, da je njegovo vlogo z dne 12. 9. 2017 štela za pritožbo zaradi molka organa.
ZSZ člen 61. ZPNačrt člen 4, 4/2, 9, 9/2, 14. ZGO-1 člen 218c, 218c/5. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 9, 9/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kriteriji za odmero nadomestila - dejanska uporaba nepremičnine - nezakonitost podzakonskega predpisa
Pojem racionalne rabe prostora za posamezne dejavnosti po presoji sodišča vsekakor obsega tudi pojem „smotrnega izkoriščanja stavbnega zemljišča“ iz 61. člena ZSZ, tako da je po mnenju sodišča že na ravni zakona vzpostavljena neposredna povezava med racionalno rabo prostora kot enim od temeljnih načel prostorskega načrtovanja in kriteriji za odmero NUSZ. Rabo nepremičnine oz. objekta v nasprotju s prostorskimi akti oz. na njihovi podlagi izdanim gradbenim dovoljenjem je zato že na podlagi zakonske ureditve mogoče šteti za „nesmotrno“ izkoriščanje stavbnih zemljišč, torej med okoliščine, ki so - prav tako že na podlagi zakona - pomembne za odmero NUSZ. Vendar pa to še ne pomeni, da toženka pri pridobivanju in uporabi podatkov za odmero NUSZ ne bi bila vezana na ustrezno zakonsko podlago.
brezplačna pravna pomoč - formalno nepopolna vloga - obvezne sestavine vloge
Podatki o zadevi so obvezne sestavine vloge, tako da mora organ za BPP v primeru, če ti podatki v vlogi manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo (67. člen ZUP).
ZAID člen 5, 15, 55, 55/5, 55/6. ZGO-1 člen 230, 230/1, 230/2, 230/3. ZUP člen 64, 64/1, 68.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik - izpolnjevanje pogojev - materialni prekluzivni rok - sprememba pogojev - neenakopravno obravnavanje
Po presoji sodišča ZAID določa materialni prekluzivni rok za vložitev vloge za uveljavitev pravice, s potekom katerega ugasne sama pravica. Zato tega roka ni mogoče podaljšati in se izteče na zakonsko določen dan, ne glede na to ali na ta dan organ dela.
Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da sme zakonodajalec upoštevaje navedene pogoje spremeniti pogoje za opravljanje določenega poklica oziroma dejavnosti tudi za osebe, ki ta poklic oziroma dejavnost v času spremembe pravne ureditve že opravljajo.1 Sprememba je v skladu z načelom zaupanja v pravo, če je v razumnem sorazmerju z zasledovanim ciljem in če je prizadetim osebam dana možnost, da se na novo ureditev pripravijo.
Po presoji sodišča gre za razumen razlog, utemeljen v prevladujočem javnem interesu oziroma s cilji, ki jih zasleduje sprememba zakonodaje, je tudi Ustavno sodišče že zavzelo stališče, da je izboljšava kvalitete graditve objektov ustavno dopusten cilj in da lahko zakonodajalec zaradi varovanja javne koristi (dvig kvalitete projektiranja, večja varnost, oblikovna skladnost objektov, večja kakovost graditve) zviša izobrazbene pogoje za projektante in na novo uredi pogoje in način projektiranja objektov.
ZAID od imetnikov pravic, ki jim gredo po prehodni ureditvi ZGO-1, zahteva zgolj to, da v roku 6. mesecev vložijo zahtevo za vpis v imenik in predložijo dokazila.
Zakon ne zahteva dodatnih izobraževanj, niti preverjanja znanja, ampak zgolj predložitev dokazil o že obstoječi izobrazbi in delovnih izkušnjah ter o zavarovanju. Glede na to pa je rok šestih mesecev po presoji sodišča primeren, saj povprečno skrben strokovnjak v tem času lahko zbere že obstoječa dokazila oziroma sklene zavarovanje odgovornosti in vse to predloži organu, ki bo, če bo ugotovil, da je posameznik izpolnjeval strokovne pogoje po ZGO-1, odločil o njegovem vpisu v imenik IZS.
Za tiste, ki so vpisani, je IZS že ugotovila, da izpolnjujejo pogoje za vpis. Zato je razumna ureditev, da jim status, če ne predložijo navedenih dokazil, miruje, saj pomeni le, da trenutno ne opravljajo tega poklica. Tiste osebe, ki v imenik niso bile vpisane, pa morajo svojo strokovno usposobljenost za vpis šele izkazati. Neenakopravno obravnavanje bi tako nastopilo kvečjemu, če bi zakon te osebe, ki niso v enakem položaju, obravnaval enako.
Zakon ne zahteva, da davčni zavezanec davčni olajšavi (splošno in posebno za čezmejne delovne migrante za leto 2013) uveljavlja, ampak se mu ti olajšavi priznata po samem zakonu, glede posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, ugotovi, da gre za takega zavezanca.
Opravljena dela nadzidave podstrešja stanovanjske hiše, v višini okoli 0,80 m in dolžini okoli 11,50 m z zgrajenima stenama podstrešja, predstavljajo spremembo konstrukcijskih elementov objekta.
Ker so tožniki sporno nadzidavo podstrešja stanovanjske hiše izvedli izven obsega, ki jim je bil dovoljen z odločbo o dovolitvi priglašenih del, za predmetno gradnjo pa niso pridobili gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo.
Odlok o oglaševanju, obveščanju in usmerjevalnem sistemu v Občini Mozirje (2007) člen 5, 6, 8. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Mozirje (2015) člen 91.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - oglasni objekt - lastništvo nepremičnine - dovoljenje za postavitev oglasnega objekta na zasebnem zemljišču
Toženka v izpodbijani odločbi ni ugotavljala pravno relevantnega dejstva, ali je zemljišče, na katerem stoji sporni oglasni objekt, v zasebni ali občinski (javni) lasti.
Izpodbijana odločba je nezakonita tudi, kolikor jo je mogoče razumeti, da toženka tožniku odreja odstranitev objekta, ker je v nasprotju z OPN postavljen na kmetijskem zemljišču. Tožnik namreč pravilno opozarja, da OPN tega, na kakšnem zemljišču se sme postaviti posamezne vrste objektov, ne ureja. Poleg tega toženka v izpodbijani odločbi ni pojasnila, na kakšen dokaz je sploh oprla ugotovitev o namembnosti zemljišča, na katerem stoji sporen oglasni objekt. Prav tako odločba nima razlogov o tem, ali je konkretni objekt po GZ in Uredbi o razvrščanju objektov sploh mogoče obravnavati kot objekt, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje in je občinski inšpektor pristojen za nadzor nad skladnostjo s prostorskim aktom.
ZKZ člen 23, 24/1, 111. ZUP člen 8, 139, 140, 140/2.
promet s kmetijskim zemljiščem - odobritev pravnega posla - uveljavljanje predkupne pravice - izjava o sprejemu ponudbe - dohodek iz kmetijske dejavnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po presoji sodišča za uveljavljanje predkupne pravice zadostuje, da je stranka z interesom v izjavi o sprejemu ponudbe navedla, da uveljavlja predkupno pravico kot kmet mejaš, s čimer je jasno postavila zahtevek in dovolj določno opredelila dejansko stanje, na katerega ga je oprla.
Predkupni upravičenec lahko uveljavlja predkupno pravico tudi kasneje v postopku, vendar pa to lahko stori le do izdaje prvostopenjske odločbe.
ZBPP člen 1, 1/1, 7, 7/2. ZP-1 člen 169, 169/2, 170.
brezplačna pravna pomoč - pobuda za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - uresničevanje pravice do sodnega varstva
Tožena stranka je pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, vloženo zaradi sestave pobude državnemu tožilstvu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodno odločbo, izdano v postopku o prekršku.
Vložitve pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče šteti za uresničevanje pravice obdolženca do sodnega varstva. O teh pobudah namreč ne odloča sodišče, temveč lahko zahtevo za varstvo zakonitosti vloži le državni tožilec.
ZVO-1 člen 157, 157/1, 157/1-1. Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (2008) člen 6, 11. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (2018) člen 7.
inšpekcijski ukrep - okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega - meritve hrupa - merilno mesto
Pri meritvah vplivov naprav na okolje je treba izhajati iz maksimalne možne proizvodne obremenitve naprave.
Tožeča stranka po presoji sodišča ne more uspešno uveljavljati zatrjevanega ničnostnega razloga (objektivne) neizvršljivosti odločbe, saj so bila merilna mesta določena na podlagi 11. člena Pravilnika o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje, pri tem pa iz obeh poročil o monitoringu hrupa izhaja, da je merilna mesta določil naročnik, to je tožeča stranka, inšpekcijski organ pa je takšnim merilnim mestom, določenih s strani tožeče stranke, v izpodbijani odločbi zgolj sledil.
ZFU člen 100. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4. ZVOP-1 člen 30.
finančna preiskava - predpostavka - dokončen upravni akt - upravna zadeva - dokumentacija - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - seznanitev s podatki - vpogled v spis - zavrženje tožbe
Postopek finančne preiskave se na podlagi 100. člena ZFU uvršča v predpostopkovno fazo, v kateri se še ne odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih davčnega zavezanca. Na podlagi izsledkov davčne preiskave se skladno s 135. členom ZDavP-2 sprejme odločitev o uvedbi davčnega inšpekcijskega postopka, v katerem ima zavezanec vse pravice po pravilnih davčnega in splošnega upravnega postopka. Navedeno pomeni, da izpodbijani sklep ni dokončni upravni akt, s katerim bi bilo odločeno o pravicah ali o obveznostih oziroma pravnih koristih tožnikov
prepozna pritožba - fikcija vročitve - zavrženje pritožbe kot prepozne - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - rok za vložitev pritožbe
Rok za vložitev pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi je predpisan v področnem zakonu, ki ureja davčno izvršbo, zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da rok 8 dni ni primeren za obrambo.
ZIKS-1 člen 107, 107/1, 107/2. KZ-1 člen 88, 88/1, 88/5. ZUS-1 člen 40, 40/3.
kazen zapora - pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - pogoji za pogojni odpust - odločanje po prostem preudarku (diskrecija)
V primeru odločanja po prostem preudarku sodišče samo preverja, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka, ker je bil uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. V tej zadevi je o pogojnem odpustu pravilno odločila Komisija (za pogojni odpust) na seji in izdala pisno odločbo, ki je izčrpno obrazložena.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z odločitvijo drugostopnega organa, s katero je bilo tožnikovi pritožbi ugodeno, ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, ampak je bilo poseženo le v veljavnost prvostopnega akta na ta način, da je bil le-ta odpravljen. Kljub temu, da v izreku ni bilo izrecno navedeno, da se zadeva vrne v nov postopek, je prvostopni organ sledil napotkom iz obrazložitve in o zadevi odločal v ponovljenem postopku. Po obrazloženem navedena drugostopna odločba ne po 2. in ne po 5. členu ZUS-1 ni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu, zato je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z drugim in tretjim odstavkom tega člena glede tega tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni položaj - premoženje prosilca - pravica razpolaganja - hipoteka - načelo zaslišanja stranke v postopku - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem
Hipoteka, ki je vpisana na nepremičnini, ni takšna okoliščina, ki bi tožnici onemogočala razpolaganje z nepremičnino.
Tožena stranka ni dala možnosti tožnici, da se izjavi o pridobljenih podatkih iz zemljiške knjige in tudi ne glede vrednosti nepremičnin po podatkih GURS-a, torej, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe. Sodišče ugotavlja, da je tožnica šele z izdajo izpodbijane odločbe bila seznanjena, na podlagi katerih dejstev je tožena stranka odločila o njeni vlogi oziroma prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj ni imela možnosti seznaniti se z listinami in se o njih izjaviti pred izdajo izpodbijane odločbe. Tako je bila storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.