V skladu s procesnimi pravili stranka lahko med postopkom prekliče predhodne navedbe, ker pa mora sodišče pri odločanju o sporu upoštevati celotno gradivo, bi moralo sodišče prve stopnje ob takem stanju zadeve o okoliščinah, ki so postale sporne zaradi preklica prvotnih navedb, odrediti dokazovanje. Za toženca ni bilo sporno, da je tožeča stranka storitve opravljala, samo toženčev cilj (postavitev mejnikov) ni bil dosežen, v zvezi z meritvami se je trikrat zglasil prav pri tožeči stranki, zato njena aktivna legitimacija ne bi smela biti vprašljiva, če bi sodišče presodilo vse te okoliščine, kot je ob preklicu navedb na podlagi 2. odst. 214. člena ZPP dolžno presoditi.
Po 51. čl. ZTLR se stvarna služnost ustanovi s pravnim poslom ali z odločbo državnega organa ali pridobi s priposestvovanjem. Na podlagi pravnega posla pa se stvarna služnost pridobi z vpisom v javno knjigo ali na drug ustrezen način, ki ga določa zakon (52. čl. ZTLR).
Stanovanjski zakon sicer posebej varuje najemnika neprofitnega stanovanja. Varuje ga pred odpovedjo najemne pogodbe v primeru, če so nastopile izjemne okoliščine, zaradi katerih ne more poravnati najemnine oz. drugih stroškov. Pogoj za to ugodnost pa je, da najemnik teh izjemnih okoliščin ni mogel predvideti in ne nanje vplivati, drug pogoj pa je, da v 30-ih dneh po nastanku okoliščin sproži postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter v tem roku obvesti lastnika stanovanja.
motenje posesti - pomanjkljiva dokazna ocena - subjektivni rok za tožbo
Dokazna ocena prvostopenjskega sodišča ni celovita v smislu 8. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da odloči sodišče katera dejstva se štejejo za dokazana po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
Tožeča stranka je pogodbeno obveznost, to je plačilo storitev, katere se je s pogodbo zavezala, tudi izvršila, zato je toženec dolžan izpolniti svojo obveznost, plačati premije.