ZOR člen 99, 99/1, 99/2, 100, 99, 99/1, 99/2, 100.
razlaga pogodbe
V primeru kadar pogodbeni stranki utemeljeno pripisujeta različen pomen nekemu pogodbenemu določilu in ko je to dejansko nejasno je dolžno sodišče razlagati sporno določilo po 2.odst. 99.čl. ZOR.
Uporaba 100.čl. ZOR pride v poštev takrat, ko je pogodbo pripravila in predlagala le ena pogodbena stranka. Ta predpostavka je izpolnjena takrat, kadar se stranki o vsebini pogodbenih določil nista pogajali, ju nista usklajevali, temveč sta pogodbo sklenili s tako vsebino in v takem besednem zapisu, kot ga je pripravila in predlagala ena od njiju.
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da niti ni znano, čigav je podpis na izpisku konta na dan 31.12.2001, je navajanje tožeče stranke v pritožbi, da bi to lahko sodišče prve stopnje ugotovilo s primerjavo podpisov na drugih listinah, ki jih je izstavil računovodski servis S. s.p. za toženca, je sploh nov dokazni predlog, za katerega pa tožeča stranka v skladu z določilom 1. odst. 337. čl. ZPP ni pojasnila, zakaj ga ni predlagala že do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če bi bili izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 286. čl. ZPP. Tako ta nov dokazni predlog ni upošteven.
darilna pogodba - notarski zapis - razveza zakonske zveze
Materialnopravna podlaga za odločitev je 84. člen ZZZDR, ki ureja razmerje med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze glede vračanja daril. 2. odst. 84. člena ZZZDR določa, da darila, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, se morejo vrniti in sicer v tistem stanju, v katerem so v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz vsebine darilne pogodbe in notarskega zapisa izhaja, da sta pravdni stranki darilno pogodbo z dne 5.8.1996 sklepali kot zakonca. Vsebina darilne pogodbe pokaže, da gre za čisto darilo z jasnimi pogodbenimi določili in v takem primeru nagib daritve po razvezi zakonske zveze in zahtevku za vrnitev darila ni odločilne narave.
nadomestilo plače - invalid - krajši delovni čas - delovno razmerje
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je dolžan delodajalcem povrniti izplačana sredstva iz naslova izplačanih nadomestil le od časa, ko so delavci, delovni invalidi II. kategorije dejansko pričeli z delom na drugem, njihovim preostalim delovnim zmožnostim primernem delovnem mestu in ne že od časa, od katerega dalje so po odločbi tožene stranke upravičeni do nadomestila.
obrazložen ugovor - izvršba na podlagi verodostojne listine
Zatrjevana dejstva morajo biti dokazno podprta, da bi v nadaljnji pravdi privedla do zavrnitve pritožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična. Dolžnik v ugovoru takšnih pravnorelevantnih dejstev ni navajal. V ugovoru je navedel le, da oporeka izvršilnemu predlogu, ker ta ne temelji na podlagi ustreznih listin, s katerimi bi dokazovali prevzem blaga v skupnem znesku 712.423,15 SIT. Iz teh ugovornih navedb torej izhaja, da dejansko dolžnik v ugovoru uveljavlja formalne pomanjkljivosti predloga, pa še to le za del uveljavljene terjatve. Ker pa te v obravnavanem primeru niso podane, saj je upnik izvršilnemu predlogu predložil izpiske iz poslovnih knjig in sicer preglede odprtih postavk ter obračunov obresti, overjene s strani odgovorne osebe, kar vse so po 23. čl. ZIZ verodostojne listine.
Način ugotavljanja pravnih praznin in način, kako jih zapolnjujemo, nikakor nista dejavnosti, ki bi ju bilo mogoče izvajati poljubno, kar zagotovo še posebej velja v obravnavanem primeru, ko gre za vprašanje obstoja prekluzivnega roka in z njim povezano izgubo sicer zakonsko priznane pravice do sodnega varstva. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi dalo preveliko težo interesu gospodarskih družb, ki so glede na določilo tedanjega 3. odst. 489. čl. ZGD mogle in morale računati z možnostjo sodnega preizkusa primerne odpravnine in morebitnimi posledicami tega preizkusa. Premajhen poudarek in pomen pa je pripisalo pravni varnosti izstopajočih delničarjev, ki jim je zakon nedvoumno priznaval pravico, da o primerni odpravnini na njihov predlog odloči sodišče, pri čemer njeno uveljavljanje zakonsko ni bilo izrecno časovno omejeno, zaradi česar delničarji na morebitno izgubo priznane pravice s potekom prekluzivnega roka niso mogli računati. Glede na navedeno je po oceni pritožbenega sodišča analogija v primeru, kot je obravnavan, izključena.
Ne drži trditev tožene stranke, da bi bilo v primeru, če je bila osnovna pogodba sklenjena v pisni obliki, potrebno skleniti tudi dodatke ali spremembe te pogodbe v isti obliki. Po 2. odst. 69. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki je veljal v času sklenitve pogodbe, je namreč mogoče pogodbo, za katero je bila dogovorjena posebna oblika, razvezati, dopolniti ali kako drugače spremeniti tudi z neobličnim sporazumom.
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, ki je prepričljivo ugotovilo in pojasnilo, da je bila tožnica, ki je občasno prihajala v bratovo stanovanje tudi po bratovi smrti, poleg toženke, ki je kot dedinja po pokojnem očetu posest na stanovanju pridobila v trenutku očetove smrti, soposestnica stanovanja ter da je bila v dotedanjem načinu izvrševanja posesti motena. Kot soposestnica pa je tožnica upravičena do varstva svoje posesti, kajti tudi vsak soposestnik uživa posestno varstvo v medsebojnih razmerjih z drugimi soposestniki, če kateri od njih onemogoča drugemu dotedanji način izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo.
Ta sklep je logično nadaljevanje sklepa z dne 3.6.2002, s katerim je sodišče prve stopnje nadaljevalo izvršbo zoper družbenike edinega družbenika (O. H.) prvotnega dolžnika O. F. d.o.o. P., ki sta bila na podlagi določil ZFPPod izbrisana iz sodnega registra. Za ta sklep sicer tretji dolžnik trdi, da ga ni prejel, prejel pa ga je kot je to razvidno iz podatkov v spisu, skupaj s sklepom z dne 20.2.2003, vendar pa se zoper njega ni pritožil in se tudi sedaj ne pritožuje.