ZZZDR člen 123, 123/1, 123, 123/1. ZOR člen 210, 210/4, 341, 210, 210/4, 341. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
prenehanje preživninske terjatve - redno šolanje - pobotanje preplačanih zneskov
Vsako prenehanje šolanja še ne more biti podlaga za zakonsko domnevo, da je izvršilni naslov (sprejet v času mladoletnosti upravičenca) ugasnil. Šolanje je namreč lahko prekinjeno tudi iz opravičenih razlogov, ki pa terjajo potrebno trditveno in seveda tudi dokazno podlago, ki jo mora sodišču v primeru ugovora navesti in izpolniti preživninski upravičenec.
Česar upnik ni niti trdil, pa čeprav bi bilo pravno relevantno, sodišče ni bilo dolžno ugotavljati.
Dolžnik je torej (po določbi tedaj še veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, in sicer 4. odst. 210. čl.) plačal preživnino na podlagi izvršilnega naslova, za katerega se je kasneje izkazalo, da je v relevantnem obdobju ugasnil. Zato je nastopila obveznost upnika, da neupravičeno prejete zneske vrne oz. nadomesti sedanjemu dolžniku. Zato so tudi izpolnjeni pogoji za pobot izterjevane terjatve (sporni za oktober in november 2002), saj gre za vzajemne terjatve, ki se glasijo na denar in ki so že zapadle (materialnopravno pobotanje, ne da bi bila prekršena omejitev po 341. čl. ZOR, ker gre za istovrstni preživninski terjatvi oz. upoštevanje preplačila le-te). Opozicijski ugovorni razlog prenehanja terjatve je tako utemeljen tudi za tista dva zneska preživnine, za katera sodišče prve stopnje ugovoru ni ugodilo.
Vlažna tla na krovu ladje so brez dvoma spolzka. Sodna praksa pa je že večkrat zavzela stališče, da so spolzka tla kot stvar, iz katere izvira pri redni rabi in pri običajni pazljivosti večja nevarnost za uporabnike, nevarna stvar (2. odst. 154. čl. in 173. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih).
Obveščanje izvršitelja v takem primeru, kot je obravnavani, ni upnikova dolžnost. Upnik je ravnal pravilno, ko je predlog vložil pri sodišču, sodišče pa bi moralo o predlogu odločiti (ker dolžnik s predlogom očitno soglaša, razloga za zavrnitev ni bilo) in o tej pravni oviri obvestiti izvršitelja. Za določanje termina rubeža in pošiljanje obvestil o rubežu pa plačilo po Pravilniku ni predvideno. V poštev ne pride niti določba 5. člena Pravilnika, ki določa plačilo po porabljenem času.
ZTLR člen 42, 42. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. SPZ člen 268, 268.
poseg v lastninsko pravico - meja - prenumeracija parcel
Tožniki so dokazali lastninsko pravico na svojih parcelah ter da sta toženca s postavitvijo žične ograje in uživanjem zemljišča do le-te, posegla v njihovo lastninsko pravico. Zato je tožencema naložilo odstranitev sporne ograje in jima v bodoče prepovedalo takšne ali podobne posege, pri čemer se je pravilno oprlo na določila 42.čl. ZTLR.
Sodišče nima zakonske podlage, da prepove davčnemu organu odmero davka. Ker je torej tožnik predlagal neprimerno sredstvo zavarovanja, za katerega ni zakonske podlage, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Ne drži namreč, kar navaja pritožnik v pritožbi, da je edina možnost preprečitve odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki ni vknjižena v zemljiško knjigo, ravno s predlagano prepovedjo davčnemu organu, saj ima ZIZ posebne določbe o zavarovanju nepremičnin, ki niso vknjižene v zemljiško knjigo, v 4. odst. 244. člena ter v 211. členu v zvezi z 239. členom ZIZ.
Ob ugotovitvi, da so bili pravni predniki J.J. in tudi sam J. J. posestniki sporne nepremičnine več kot 20 let (celo več kot 50 let), da so bili v dobri veri, da je sporna nepremičnina njihova in da jim v vseh teh letih nihče ni dal povoda za dvom v obstoj njihove dobrovernosti, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je pravni prednik toženke - njen mož J., sporno nepremičnino priposestvoval.
Pravilen je tudi zaključek, da toženka, ki je dedinja po pokojnem J.J., nepremičnine ne uporablja brez pravnega naslova, saj ima kot njegova dedinja vsaj pravico do posesti.
invalidnina za telesno okvaro - tabela invalidnosti
Določbo 4. tč. 13. čl. Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb NE-95 je mogoče razlagati z analogijo le, če kakšna oblika posledic v tabeli ni predvidena. Tožnikova omejena gibljivost hrbtenice je kot poškodba posebej zajeta v tabeli in tudi glede odstotkov invalidnosti različno opredeljena, vendar pa ni posledica poškodbe oz. zloma vretenca, kar je po tabeli izrecen pogoj za priznanje invalidnosti. Izvedensko mnenje je bilo tisto, ki je sodišču dalo podlago za dejanske ugotovitve glede odločilnih okoliščin in je to namen dokaza z izvedencem. Pravna presoja zadeve je naloga sodišča in zato pritožba neutemeljeno očita sodišču, da ni sprejelo zaključkov izvedenca o tem, da je potrebno uporabiti določbe 13. čl. Pogojev.
Utemeljeno pa pritožba graja materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da bi dolžnik z izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo in to večjo od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Golo dejstvo, da je dolžnik društvo, takega zaključka ne omogoča, njegove trditve v predlogu za odlog pa so bile presplošne. V čem naj bi utrpel znatnejšo škodo, ni obrazložil na način, ki bi bil pravno relevanten v konkretnem primeru, trditev, da nima garancije, da bi prejel denar nazaj od upnika, pa za sklepanje o nasprotnem gotovo ne zadošča.
Zgolj postavljena zapornica ne pomeni avtomatično motilnega dejanja, če bi tožeča stranka kljub zapornici imela možnost dostopa do svojih nepremičnin s tem, da bi delavci, ki skrbijo za varnost ob bazenu in razpolagajo s ključi sporne zapornice, po s strani tožene stranke zatrjevanem "nalogu" nemudoma omogočili prehod.