ZZZDR člen 123, 123/1, 123, 123/1. ZOR člen 210, 210/4, 341, 210, 210/4, 341. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
prenehanje preživninske terjatve - redno šolanje - pobotanje preplačanih zneskov
Vsako prenehanje šolanja še ne more biti podlaga za zakonsko domnevo, da je izvršilni naslov (sprejet v času mladoletnosti upravičenca) ugasnil. Šolanje je namreč lahko prekinjeno tudi iz opravičenih razlogov, ki pa terjajo potrebno trditveno in seveda tudi dokazno podlago, ki jo mora sodišču v primeru ugovora navesti in izpolniti preživninski upravičenec.
Česar upnik ni niti trdil, pa čeprav bi bilo pravno relevantno, sodišče ni bilo dolžno ugotavljati.
Dolžnik je torej (po določbi tedaj še veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, in sicer 4. odst. 210. čl.) plačal preživnino na podlagi izvršilnega naslova, za katerega se je kasneje izkazalo, da je v relevantnem obdobju ugasnil. Zato je nastopila obveznost upnika, da neupravičeno prejete zneske vrne oz. nadomesti sedanjemu dolžniku. Zato so tudi izpolnjeni pogoji za pobot izterjevane terjatve (sporni za oktober in november 2002), saj gre za vzajemne terjatve, ki se glasijo na denar in ki so že zapadle (materialnopravno pobotanje, ne da bi bila prekršena omejitev po 341. čl. ZOR, ker gre za istovrstni preživninski terjatvi oz. upoštevanje preplačila le-te). Opozicijski ugovorni razlog prenehanja terjatve je tako utemeljen tudi za tista dva zneska preživnine, za katera sodišče prve stopnje ugovoru ni ugodilo.
Za ugotovitev, kdo je pravni naslednik izbrisane delniške družbe, je pravno odločilno lastništvo delnic na dan izbrisa družbe iz sodnega registra. Dejstvo, da sta bili dolžnici ob izbrisu družbe imetnici vsaka po 3000 delnic in bi njihova vrednost predstavljala 0.6 % vrednosti osnovnega kapitala družbe, ne zadošča za sklep, da nista mogli vplivati na poslovanje družbe. Ker sta dolžnici pravni osebi, ki se profesionalno ukvarjata z upravljanjem gospodarskih družb, je ocena o tem, kakšen je bil njun vpliv na poslovanje družbe, odvisna od tega, kako je bilo porazdeljeno lastništvo delnic izbrisane družbe. Pomembno je, ali je imela izbrisana delniška družba razpršeno lastništvo delnic, torej množico malih delničarjev brez pravega vpliva, ob katerih sta dolžnici lahko kljub majhnemu lastninskemu deležu odločilno vplivali na poslovanje družbe, ali pa je bila moč res v rokah enega ali nekaj večinsko udeleženih delničarjev, proti katerim dolžnici nista mogli uveljavljati svojih interesov in tudi ne vplivati na poslovanje družbe.
Pavšalna trditev v tožbi, da ji psihično stanje v času sklepanja sodne poravnave ni omogočilo oblikovati pravno veljavne volje, ne da bi ob tem tožeča stranka navedla tudi kakšna konkretna dejstva za tako svojo trditev, sama po sebi ni zadoščala za postavitev izvedenca medicinske stroke, zato je sodišče prve stopnje pravilno ta dokazni predlog zavrnilo.
Obveščanje izvršitelja v takem primeru, kot je obravnavani, ni upnikova dolžnost. Upnik je ravnal pravilno, ko je predlog vložil pri sodišču, sodišče pa bi moralo o predlogu odločiti (ker dolžnik s predlogom očitno soglaša, razloga za zavrnitev ni bilo) in o tej pravni oviri obvestiti izvršitelja. Za določanje termina rubeža in pošiljanje obvestil o rubežu pa plačilo po Pravilniku ni predvideno. V poštev ne pride niti določba 5. člena Pravilnika, ki določa plačilo po porabljenem času.
ZIZ člen 15, 55, 55/1-8, 15, 55, 55/1-8. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
kršitev določb postopka
Iz prilog, na katere se sodišče v sklepu sklicuje ni mogoče ugotoviti, da je terjatev upnika poravnana. Sicer pa mora sodišče prve stopnje v sklepu jasno navesti razloge za svojo odločitev, katere je mogoče preizkusiti, ne pa se zgolj sklicevati na priloge, ki same po sebi v tem primeru tudi ne omogočajo ugotovitve, da je dejansko terjatev upnika poravnana.
priposestvovanje nepremičnine - zemljiška knjiga - dobroverna posest
Pravno pravilo paragrafa 1500 ODZ, ki se je uporabljalo v teku priposestvovalne dobe za navedene nepremičnine, je namreč določalo, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ni smela biti na škodo tistemu, ki je v zaupanju v javne knjige pridobil stvar ali pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana. Zato se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na to pravilo, če bi glede na okoliščine primera tedaj lahko vedela (to je v času sklepanja pogodbe v letu 1962 oz. v času vpisa v zemljiško knjigo - 1963), da je tožeča stranka že pridobila lastninsko pravico na navedenih nepremičninah s priposestvovanjem, torej izvenknjižno.
1.Ugovor pravnomočno razsojene stvari je utemeljen, če nastopata v isti zadevi isti stranki in če je v obeh zadevah podana tudi istovetnost zahtevkov.
2. Okoliščina, da tožeča stranka za isti zahtevek navaja več pravnih podlag, ne omogoča ponovnega odločanja o stvari, saj sodišče, ki mora poznati pravo, zavrne zahtevek šele potem, ko ugotovi, da ni utemeljen na podlagi nobenega predpisa, in ne samo na pravni podlagi, ki jo zatrjuje stranka.
Vrednost premoženja je potrebno glede na določbo 1. odst. 44. člena ZDEN ugotavljati po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti, v konkretnem primeru, ko je šlo za vrnitev v letu 1992, v času vrnitve.
Ob odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe je sodišče vezano na trditve strank v predlogu in v okviru teh trditev presoja, ali so pogoji za izdajo začasne odredbe izpolnjeni.
Sodišče nima zakonske podlage, da prepove davčnemu organu odmero davka. Ker je torej tožnik predlagal neprimerno sredstvo zavarovanja, za katerega ni zakonske podlage, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Ne drži namreč, kar navaja pritožnik v pritožbi, da je edina možnost preprečitve odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki ni vknjižena v zemljiško knjigo, ravno s predlagano prepovedjo davčnemu organu, saj ima ZIZ posebne določbe o zavarovanju nepremičnin, ki niso vknjižene v zemljiško knjigo, v 4. odst. 244. člena ter v 211. členu v zvezi z 239. členom ZIZ.
izpolnitev obveznosti - nadaljevanje postopka po dedičih
Okoliščina, da je predlagatelj tekom postopka umrl, ne odvezuje udeleženke, da navedeni znesek izplača dedičem. Če so dediči neznani, ima na voljo ustrezne institute (npr. položitev stvari - 302.čl. Obligacijskega zakonika).