281.

VSL sodba I Cpg 479/2004

8.9.2005

obligacijsko pravo

VSL06235

ZOR člen 804, 804. OZ člen 834, 834.

provizija

Zakon o obligacijskih razmerjih, ki je veljal v spornem obdobju, ni

urejal vprašanja morebitnih denarnih zahtevkov zastopnika do

naročnika iz naslova plačila za koristi, ki jih ima naročnik v času

po prenehanja zastopniške pogodbe, izvirajo pa iz aktivnosti

zastopnika v času trajanja pogodbenega razmerja. Šele z uveljavitvijo

Obligacijskega zakonika (Ur.l. RS 83/01) je podana neposredna

zakonska podlaga za uveljavljanje posebne odpravnine (čl. 833 OZ), ki

pa je izrecno izključena v primeru razdrtja pogodbe iz krivdnega

razloga na strani zastopnika (2. tč 834.čl. OZ). Ob tem, da pogodba

med pravdnima strankama ne daje podlage za denarne zahtevke tožnika

kot zastopnika iz naslova provizije tudi po razdrtju pogodbe, torej

ni materialnopravne podlage za nastanek denarne obveznosti tožene

stranke do tožnika po tem, ko sta v posledici razdrtja pogodbe

pogodbeni stranki prosti svojih obveznosti.

 

283.

VSL sklep I Cp 182/05

7.9.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO

VSL51177

ZVGLD člen 59, 59. ZSamS člen 22/4, 22/4. ZPP člen 21/1, 21/1. URS člen 23, 23.

izključitev člana iz lovske družine - sklep o nepristojnosti - prekluzivni rok - pravica do sodnega varstva

Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je tožnik z vložitvijo

tožbe, v kateri je zahteval isto sodno varstvo, kot ga je zahteval že

v svoji zahtevi, na podlagi katere je bil pri samoupravnem sodišču že

v teku postopek, ki pa je bil zaradi izdaje sklepa o nepristojnosti

ustavljen, pri čemer zadeva ni bila odstopljena v nadaljnje reševanje

pristojnemu sodišču, zamudil 30-dnevni prekluzivni rok za njeno

vložitev. Bistveno je, da je tožnik sodno varstvo že prvič pravočasno

zahteval, pa meritorne odločitve zaradi napačnega postopanja

samoupravnega sodišča ni dosegel, zato mu sedaj odločanja ni mogoče

odreči. Nasprotno postopanje bi predstavljalo nedopusten poseg v

ustavno pravico do sodnega varstva.

 

285.

VSL sodba II Cp 1834/2004

7.9.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL50266

ZOR člen 186, 195, 195/1.

premoženjska škoda - čista denarna terjatev - zamudne obresti

Pri odškodninskih obveznosti, kadar je denarna terjatev čista, opomin

za to, da stranka zaide v zamudo, ni potreben. Ob zapadlosti čiste

denarne terjatve tožniku pripadajo tudi zakonske zamudne obresti.

 

287.

VSL sodba I Cp 3514/2005

7.9.2005

obligacijsko pravo - osebnostne pravice

VSL50070

ZOR člen 157, 157. URS člen 15, 15/3, 35, 37, 37/1, 59, 15, 15/3, 35, 37, 37/1, 59. ZDru člen 3, 3/2, 3, 3/2.

varstvo pravic - sorazmerna odgovornost

Ustava v 1. odstavku 37. člena zagotavlja tajnost pisem in drugih

občil kot posebno obliko (kategorijo) pravice zasebnosti (35. člen

Ustave). Pravico je mogoče kršiti ne le v primeru, ko tretja oseba na

nek nedovoljen način pride do komunikacijskega sredstva - pisma in se

na ta način seznani z njegovo vsebino, temveč tudi, če se vsebina

pisma brez dovoljenja javno objavi (v tisku, knjigi ali na drugačen

način tako, da postane dostopna javnosti), pa to javnosti ni bilo

namenjeno (npr. odprto pismo). Objava pisma načeloma ni dovoljena, če

ni dovoljenja prizadete osebe. Prizadeta oseba pa je predvsem

pošiljatelj, saj je predvsem on tisti, katerega osebnost se izraža

skozi pisano besedo (je pa seveda tudi naslovnik, če se npr. vsebina

pisma tiče njegovega zasebnega življenja ali če je njemu namenjeno

pismo prišlo v roke drugi osebi). Lastništvo pisma naslovniku ne daje

proste razpolage z njim tako, da z vsebino pisma seznani kogarkoli

(tako da mu pokaže pismo, pove za njegovo vsebino ipd.). Tudi

naslovnika veže pošiljateljeva pravica pisemske tajnosti - toliko

bolj, za kolikor bolj osebno pismo gre oziroma kolikor bolj se v

pismu razkriva zasebnost pošiljatelja. Če je objava pisma

prepovedana, ker pomeni kršitev pravice pisemske tajnosti, to pomeni,

da tudi ni dovoljeno povzemanje njegove vsebine. Kršitev pravice

pisemske tajnosti namreč ne predstavlja samo citat (dobesedna navedba

besed) iz pisem, temveč tudi povzemanje vsebine pisem. Bistvo pravice

pisemske tajnosti je vendarle v tajnosti vsebine pisma. Ustava govori

o tajnosti pisem in drugih občil (37. člen) - ali povedano širše,

vsebine tistega, kar se prenaša z določenim sredstvom komunikacije.

Pravica pisemske tajnosti ni absolutna. Tako kot vse druge pravice je

omejena s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava (3.

odstavek 15. člena Ustave). Z ustavo pa je tudi zagotovljena pravica

svobodnega izražanja, ki zajema tudi pravico javnosti do obveščenosti

o dogodkih, do katerih ima upravičen interes, vključno s pravico

sprejemanja, zbiranja, sporočanja in širjenja vesti, mnenj, obvestil

in idej (39. člen Ustave, tako tudi 10. člen EKČP). Iz odločbe

Ustavnega sodišča Up-50/99 izhaja, da je pri presoji posega v pravice

zasebnosti treba presoditi tudi značilnosti subjekta, v katerega

pravice se posega. Tožnika sta kot funkcionarja društva (tožnica kot

tajnica in toženec kot predsednik društva) glede delovanja društva

nedvomno predstavljala t.i. relativne osebe iz javnega življenja. Pri

takih osebah pa je brez privolitve prizadetega dovoljeno opisati

zlasti tisto, kar je potrebno za značaj, dejanja in mišljenja teh

oseb glede na njihovo javno udejstvovanje. Izhajajoč iz tega je torej

dovoljeno opisati tisto, kar se nanaša na delovanje tožnikov kot

funkcionarjev društva. Objavlja se torej lahko to, kar se tiče

delovanja teh oseb v javnosti, ne pa to, kar se tiče zasebnega ali

družinskega življenja. Ponovna presoja objavljenih citatov iz pisem

tožnikov v tej luči pokaže, da se tičejo izključno delovanja društev,

torej ravno tiste sfere življenja in delovanja tožnikov, ki jima daje

značaj relativne osebe iz javnega življenja. Interes javnosti je v

obravnavanem primeru treba opredeliti kot interes, da zve, za kaj sta

se zavzemali društvi v času po osamosvojitvi Slovenije in začetku

njenega vključevanja v evropske integracije - ta dejstva so splošno

znana in danes predstavljajo že pretekle dogodke. Nedvomno pa so še

sveži in vsem znani dogodki ob vključevanju Slovenije v Evropsko

Unijo in tedaj izraženih zahtevah in pogojih. Gre za vprašanja, ki so

bila pomembna za Slovenijo, čeprav so bila najbolj aktualna ravno za

člane društva. Zato je bila javnost v tistem času zanje nedvomno

zainteresirana in ima tudi sedaj pravico v takšnem zgodovinsko -

retrospektivnem avtorskem delu, kot je obravnavano, na ustrezen način

zvedeti za tovrstno delovanje oziroma aktivnosti. Ker se citati pisem

tičejo ravno teh vprašanj in ker gre za pisma funkcionarjev društva,

v katerih ne predstavljajo le svojega osebnega pogleda na delovanje

in cilje društva, temveč delovanje, ki je bilo tudi sicer navzven

zaznavno, pritožbeno sodišče ocenjuje, da z objavo vsebine tega dela

pisem, ki se nanašajo na tedaj aktualne dogodke v Sloveniji, ni bila

kršena pravica tožnikov do pisemske tajnosti. Način objave (citati z

zaznamkom vira oziroma ustreznega dokumenta in ne morda le povzetek

vsebine pisem) pa je takšen, kot si ga je avtorica knjižnega dela

zamislila pri podajanju posameznih dogodkov v celotnem avtorskem

delu.

 

289.

VSL sklep I Kp 99/2005

7.9.2005

kazensko materialno pravo

VSL22671

KZ člen 64, 64, 64. ZKP člen 492, 492.

varstveni ukrep

Za izrek varstvenega ukrepa po 64. čl. KZ ne zadošča obstoj

nevarnosti, da bi obdolženec ponavljal katerakoli kazniva dejanja,

temveč je potrebno ugotoviti obstoj nevarnosti za huda kazniva

dejanja zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje.

 

291.

VSL sodba I Cp 2189/04

7.9.2005

obligacijsko pravo

VSL51159

ZOR člen 113, 113.

posledice razveljavitve

Po razveljavitvi izročilne pogodbe, s katero je izročitelj izročil

prevzemnikoma nepremičnine, v katere sta vlagala svoja sredstva in z

njimi povečala njihovo vrednost, lahko slednja uveljavljata le

ustrezno denarno nadomestilo, ker se vgrajenih in vsajenih stvari ne

da ločiti od nepremičnine, ne moreta pa zahtevati stvarnopravnega

deleža oziroma priznanja lastninske pravice na nepremičnini v višini

njunega vložka v nepremičnino v ustreznem razmerju do vrednosti

celotne nepremičnine.

 

293.

VSL sklep III Cp 3345/2005

7.9.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50763

ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 53, 53/2, 61, 61/2.

ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora

Ugovor se šteje za obrazložen, če dolžnik v njem navede

pravnopomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo oziroma bi imela za

posledico zavrnitev zahtevka, če bi se izkazala za resnična, in

hkrati sodišču predloži tudi ustrezne dokaze.

 

295.

VSL sklep III Cp 3196/2005

7.9.2005

sodne takse

VSL49761

ZST člen 12, 12/1, 12/1-4, 26, 26/4, 32a, 32a/2, 12, 12/1, 12/1-4, 26, 26/4, 32a, 32a/2.

oprostitev plačila sodne takse - sodna poravnava - stroški

Če stranke sklenejo sodno poravnavo, to ne pomeni, da so zaradi

sklenitve poravnave tudi oproščene plačila sodnih taks v postopku.

Slednje iz določbe 4. alineje prvega odstavka 12. člena ZST ne

izhaja. Ta določba se namreč nanaša samo na sklenjeno sodno

poravnavo, ne pa tudi na ostale vloge, sodne odločbe in druga

dejanja, za katere je po določbah ZST predvideno plačilo sodne takse.

 

297.

VSL sodba I Kp 495/2005

7.9.2005

kazensko materialno pravo

VSL22670

KZ člen 210, 210/1, 210/2, 210, 210/1, 210/2, 210, 210/1, 210/2.

zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje

Kaznivo dejanje po II. odst. 201. člena KZ pomeni kvalificirano

obliko kaznivega dejanja, zato je zakonodajalec predpisal zanjo tudi

višjo kazen kot za temeljno obliko kaznivega dejanja po I. odst.

istega zakonskega določila. Že pri privilegirani obliki zakon zahteva

hudo kršitev dolžnosti skrbi in vzgoje, torej gre za ravnanja, ki

očitno presegajo meje običajne skrbi in vzgojnih ukrepov proti

mladoletniku v okviru uresničevanja roditeljske pravice ter pomenijo

kršitev temeljnih dolžnosti staršev in so trajnejše narave. Gre za

ustvarjanje stanja resne in trajnejše ogroženosti vzgoje,

preživljanja, skladnega osebnostnega razvoja ali življenja in zdravja

mladoletne osebe. Kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja po II.

odst. pa obsega med drugim surovo ravnanje ali trpinčenje, ki prav

tako nedvomno pomeni hudo kršitev dolžnosti skrbi in vzgoje, vendar

pa gre tukaj še za bolj intenzivno kršenje teh dolžnosti, gre za

fizično ali psihično maltretiranje v grobi obliki. Zakon ne daje

napotkov kako razmejiti surovo ravnanje in trpinčenje torej

kvalificirano obliko kaznivega dejanja od privilegirane oblike, zato

mora sodišče v vsakem konkretnem primeru to samo presoditi.

 

299.

VSL sodba I Kp 831/2005

7.9.2005

kazensko materialno pravo

VSL22674

KZ člen 145, 145/1, 145, 145/1, 145, 145/1.

kaznivo dejanje ogrožanje varnosti

Nobenega dvoma sicer ni, da je obdolženec oškodovancu res rekel, da

bo čez 20 let že pokopan, vendar glede na okoliščine, v katerih so

bile te besede izrečene, v objektivnem smislu ne dopuščajo edino

možne razlage, da je obdolženec s temi besedami oškodovancu zagrozil,

da ga bo ubil, kot to zmotno zatrjuje pritožba. Inkriminirane besede

je tako potrebno ocenjevati v kontekstu oškodovančeve predhodne

izjave, da je bil v romskem naselju Brezje z novinarko in fotografom,

ker želi, da bi se stvari v romskem naselju čez 20 let uredile, kar

ponuja povsem objektivno možno razlago, da je obdolženec s temi

besedami oškodovancu želel povedati, da ga čez toliko let (20 let)

glede na biološki potek življenja morda ne bo več med živimi in tako

inkriminirane besede ni moč izključno, nedvoumno razumeti kot

grožnjo, da bo obdolženec oškodovanca ubil.