pogodba o odkupu terjatev - zastaranje terjatve na sklenitev pogodbe
Materialnopravno zmotno je stališče, da je tožbeni zahtevek nezastarljiv iz razloga, ker gre za zahtevek javnopravnega značaja. Res je, da je tožena stranka sprejela citirani Zakon o odkupu terjatev vendar v smislu učinkov zakona, ki ustvarja obveznost tožene stranke za sklenitev pogodbe z upravičenimi subjekti, nastopa kot civilnopravni udeleženec v obligacijskem razmerju. V tem smislu torej nima posebnega pogodbenega položaja, iz katerega bi izhajala nezastarljivost njenih obveznosti.
Za ugotovitev, kdo je pravni naslednik izbrisane delniške družbe, je pravno odločilno lastništvo delnic na dan izbrisa družbe iz sodnega registra. Dejstvo, da sta bili dolžnici ob izbrisu družbe imetnici vsaka po 3000 delnic in bi njihova vrednost predstavljala 0.6 % vrednosti osnovnega kapitala družbe, ne zadošča za sklep, da nista mogli vplivati na poslovanje družbe. Ker sta dolžnici pravni osebi, ki se profesionalno ukvarjata z upravljanjem gospodarskih družb, je ocena o tem, kakšen je bil njun vpliv na poslovanje družbe, odvisna od tega, kako je bilo porazdeljeno lastništvo delnic izbrisane družbe. Pomembno je, ali je imela izbrisana delniška družba razpršeno lastništvo delnic, torej množico malih delničarjev brez pravega vpliva, ob katerih sta dolžnici lahko kljub majhnemu lastninskemu deležu odločilno vplivali na poslovanje družbe, ali pa je bila moč res v rokah enega ali nekaj večinsko udeleženih delničarjev, proti katerim dolžnici nista mogli uveljavljati svojih interesov in tudi ne vplivati na poslovanje družbe.