Sodišče določi višino predujma na podlagi ocene predvidoma nastalih stroškov, ki jo mora tudi ustrezno obrazložiti. Iz sklepa o odmeri predujma morajo biti razvidna merila za določitev predujma in roka za njegovo plačilo.
ZZZDR člen 123, 123/1, 123, 123/1. ZOR člen 210, 210/4, 341, 210, 210/4, 341. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
prenehanje preživninske terjatve - redno šolanje - pobotanje preplačanih zneskov
Vsako prenehanje šolanja še ne more biti podlaga za zakonsko domnevo, da je izvršilni naslov (sprejet v času mladoletnosti upravičenca) ugasnil. Šolanje je namreč lahko prekinjeno tudi iz opravičenih razlogov, ki pa terjajo potrebno trditveno in seveda tudi dokazno podlago, ki jo mora sodišču v primeru ugovora navesti in izpolniti preživninski upravičenec.
Česar upnik ni niti trdil, pa čeprav bi bilo pravno relevantno, sodišče ni bilo dolžno ugotavljati.
Dolžnik je torej (po določbi tedaj še veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, in sicer 4. odst. 210. čl.) plačal preživnino na podlagi izvršilnega naslova, za katerega se je kasneje izkazalo, da je v relevantnem obdobju ugasnil. Zato je nastopila obveznost upnika, da neupravičeno prejete zneske vrne oz. nadomesti sedanjemu dolžniku. Zato so tudi izpolnjeni pogoji za pobot izterjevane terjatve (sporni za oktober in november 2002), saj gre za vzajemne terjatve, ki se glasijo na denar in ki so že zapadle (materialnopravno pobotanje, ne da bi bila prekršena omejitev po 341. čl. ZOR, ker gre za istovrstni preživninski terjatvi oz. upoštevanje preplačila le-te). Opozicijski ugovorni razlog prenehanja terjatve je tako utemeljen tudi za tista dva zneska preživnine, za katera sodišče prve stopnje ugovoru ni ugodilo.
Za ugotovitev, kdo je pravni naslednik izbrisane delniške družbe, je pravno odločilno lastništvo delnic na dan izbrisa družbe iz sodnega registra. Dejstvo, da sta bili dolžnici ob izbrisu družbe imetnici vsaka po 3000 delnic in bi njihova vrednost predstavljala 0.6 % vrednosti osnovnega kapitala družbe, ne zadošča za sklep, da nista mogli vplivati na poslovanje družbe. Ker sta dolžnici pravni osebi, ki se profesionalno ukvarjata z upravljanjem gospodarskih družb, je ocena o tem, kakšen je bil njun vpliv na poslovanje družbe, odvisna od tega, kako je bilo porazdeljeno lastništvo delnic izbrisane družbe. Pomembno je, ali je imela izbrisana delniška družba razpršeno lastništvo delnic, torej množico malih delničarjev brez pravega vpliva, ob katerih sta dolžnici lahko kljub majhnemu lastninskemu deležu odločilno vplivali na poslovanje družbe, ali pa je bila moč res v rokah enega ali nekaj večinsko udeleženih delničarjev, proti katerim dolžnici nista mogli uveljavljati svojih interesov in tudi ne vplivati na poslovanje družbe.