Niti sam tožnik ni zatrjeval točnega zneska preživnine, ki naj bi jo plačal, ampak je le pavšalno navajal, da je toženki občasno dajal različne vsote denarja na račun preživnine. S takimi pavšalnimi navajanji o izpolnitvi svoje obveznosti tožnik v pravdi ne more uspeti. V primeru, če je res plačeval določene zneske denarja toženki na račun preživnine, bi moral o tem ponuditi ustrezne dokaze, česar pa ni storil, zato so vse pritožbene navedbe o tem, da v danih okoliščinah ni mogel vedeti, koliko dolguje ter voditi evidence o tem, koliko je toženki dal, neutemeljene. Njegova preživninska obveznost je bila v izvršilnem naslovu natančno določena, tožnik pa ni uspel dokazati, da sta se s toženko dogovorila za drugačno izpolnitev njegove obveznosti.
Sodišče je stike že uredilo s kvalitetnejšo obliko pravnega varstva, to je z odločbo in začasna odredba, ki je samo sredstvo zavarovanja, nudi predlagatelju manj kvalitetno pravno varstvo.
objektivna odgovornost - nevarna stvar - nadzor - vmesna sodba
Občinska inšpekcijska služba opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Ni inšpektor tisti, ki bi moral hoditi po terenu in sam ugotavljati stanje na terenu o prevoznosti ceste oz. opravljati fizični nadzor nad stanjem cest.
Odločitev je sodišče oprlo na izrecno nesporno ugotovitev pravdnih strank na naroku za glavno obravnavo dne 7.10.2003, da je bila polovica stanovanja v Ljubljani kupljena v času trajanja zakonske zveze pravdnih strank in je zato delež tožnice na tem stanovanju 1/4 (torej da spada v skupno premoženje polovica stanovanja in je delež strank na stanovanju enak). Sodišču prve stopnje ni bilo treba izvajati dokazov glede tega, ali spada v skupno premoženje polovica stanovanja v Ljubljani in glede deležev na stanovanju, saj je šlo za nesporna dejstva, ki sta jih stranki priznali med pravdo (1. odst. 214. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
V sodni praksi v času veljavnosti ZOR je veljalo, da dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti lahko presega zakonsko določeno zamudno obrestno mero, saj se tista obrestna mera, ki je predpisana v zakonu, uporabi le takrat, kadar se stranki obveznostnega razmerja ne dogovorita drugače. Da bi šlo za morebitno oderuško obrestno mero pa v postopku ni bilo ugotovljeno.
Tožeča stranka niti v pritožbi ne zatrjuje, da je sodišču dokazilo o plačani taksi predložila, temveč navaja le, da je takso plačala. Ker ZPP določa fikcijo umika tožbe že za primer, da ni predloženo dokazilo o plačilu, pa je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.
ZD člen 163, 163. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
dedovanje - oporoka - pritožbeni razlog - pravica
V zapuščinskem postopku je treba razlikovati, ali gre za navedbo dejstva ali za uveljavljanje pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnici uveljavljata pravico do dedovanja na podlagi nove (najdene) oporoke in tako pravico lahko uveljavljata vse do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej tudi še v pritožbi.
Če tisti, ki ima služnostno pravico voženj preko tujega zemljišča, samovoljno razširi obseg služnosti, tako da prične na tujem zemljišču ustavljati in parkirati, predstavlja tako njegovo ravnanje motenje posesti.
Ker torej dolžnik ni izkazal, da naj bi imela kraja telefonskega aparata po pogodbenih določilih avtomatično za posledico tudi prenehanje njegove obveznosti plačevanja telefonskih storitev (dolžnik ne zatrjuje, da bi o kraji obvestil upnika), je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo, da dolžnik v svojem ugovoru ni navedel takšnih pravno relevantnih dejstev, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.
Toženka tožniku ne dolguje več ničesar na račun kupnine in je zato tožbeni zahtevek na razdrtje pogodbe, ki temelji prav na navedbi tega dejstva, to je, da toženka tožniku še ni plačala kupnine v celoti, neutemeljen.
Škoda, na katero se sklicuje pritožba (zaradi razlike med dejansko vrednostjo in doseženo ceno na javni dražbi oziroma tržno vrednostjo stvari) je škoda, ki bi jo dolžnica utrpela s samo izvršbo, taka škoda pa ni upošteven razlog za odlog izvršbe, saj vsaka prisilna izpolnitev obveznosti predstavlja poseg v dolžnikovo (premoženjsko) sfero in torej določeno škodo zanj.
OZ člen 378, 378/1, 574, 574/1, 378, 378/1, 574, 574/1.
zamudne obresti
Ker je toženka, ki ji je tožeča stranka denar posodila, s plačilom v zamudi, je dolžna tožnici posojeni znesek vrniti, z obrestmi zaradi zamude (1. odst. 574. člena in 1. odst. 378. čl. Obligacijskega zakonika).
Do konca izvršilnega postopka na predlog upnika sodišče lahko dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Zoper sklep, izdan v skladu s citirano zakonsko določbo ima dolžnik ugovor kot edino pravno sredstvo (2.odst. 9.čl. ZIZ), vendar so ugovorni razlogi omejeni le na novo izvršilno sredstvo in predmet izvršbe.
Dolžnica bi morala izkazati in dokazno podkrepiti tudi trditev, da je škoda, ki bi jo sama pretrpela, večja od tiste, ki lahko nastane upniku. Upoštevati je namreč treba, da gre v primerih, kot je obravnavani, kjer je v izvršilnem naslovu dolžnici naloženo, da upniku izroči ključe hišne ključavnice in mu s tem omogoči nemoteno vstopanje in bivanje v hiši, tudi na strani upnika za zagotovitev tako pomembne vrednote oziroma dobrine, kot je vstop v stanovanje, pri čemer ima upnik na svoji strani pravico, ugotovljeno s sodno odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov. Dolžnica bi morala že v predlogu tudi zatrjevati in izkazati primer iz 1. do 9. točke 1. odst. 71. člena ZIZ, česar pa ni ne zatrjevala ne izkazala.
osebno delovno dovoljenje - tujec - invalid III. kategorije - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - prijava delavca v zavarovanje
Delovni invalid III. kategorije s priznano pravico do zaposlitve
na drugem ustreznem delu, ki kot tuj državljan brez osebnega
delovnega dovoljenja ni mogel biti prijavljen na zavodu za
zaposlovanje, ne more pridobiti pravice do nadomestila plače za
čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ker se ne
more v 30-ih dneh po dokončnosti odločbe prijaviti na zavodu za
zaposlovanje, niti biti voden v evidenci brezposelnih oseb kot