Če tisti, ki ima služnostno pravico voženj preko tujega zemljišča, samovoljno razširi obseg služnosti, tako da prične na tujem zemljišču ustavljati in parkirati, predstavlja tako njegovo ravnanje motenje posesti.
6.čl. ZPN je določal, da občani ne morejo brez plačila pridobiti pravice uporabe na nepremičninah v družbeni lastnini, vendar je šlo za določilo, ki je bilo v korist družbene lastnine (torej je šlo za javno korist).
Po določbi Splošnih pogojev za prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila do polne vrednosti storitev SPO-97 lahko zavarovanje preneha sporazumno, polico pa lahko enostransko razveljavi tudi zavod (sedaj tožeča stranka) zaradi zavarovalčevih grobih kršitev obveznosti iz police.
Niti sam tožnik ni zatrjeval točnega zneska preživnine, ki naj bi jo plačal, ampak je le pavšalno navajal, da je toženki občasno dajal različne vsote denarja na račun preživnine. S takimi pavšalnimi navajanji o izpolnitvi svoje obveznosti tožnik v pravdi ne more uspeti. V primeru, če je res plačeval določene zneske denarja toženki na račun preživnine, bi moral o tem ponuditi ustrezne dokaze, česar pa ni storil, zato so vse pritožbene navedbe o tem, da v danih okoliščinah ni mogel vedeti, koliko dolguje ter voditi evidence o tem, koliko je toženki dal, neutemeljene. Njegova preživninska obveznost je bila v izvršilnem naslovu natančno določena, tožnik pa ni uspel dokazati, da sta se s toženko dogovorila za drugačno izpolnitev njegove obveznosti.
Škoda, na katero se sklicuje pritožba (zaradi razlike med dejansko vrednostjo in doseženo ceno na javni dražbi oziroma tržno vrednostjo stvari) je škoda, ki bi jo dolžnica utrpela s samo izvršbo, taka škoda pa ni upošteven razlog za odlog izvršbe, saj vsaka prisilna izpolnitev obveznosti predstavlja poseg v dolžnikovo (premoženjsko) sfero in torej določeno škodo zanj.
Dolžnica bi morala izkazati in dokazno podkrepiti tudi trditev, da je škoda, ki bi jo sama pretrpela, večja od tiste, ki lahko nastane upniku. Upoštevati je namreč treba, da gre v primerih, kot je obravnavani, kjer je v izvršilnem naslovu dolžnici naloženo, da upniku izroči ključe hišne ključavnice in mu s tem omogoči nemoteno vstopanje in bivanje v hiši, tudi na strani upnika za zagotovitev tako pomembne vrednote oziroma dobrine, kot je vstop v stanovanje, pri čemer ima upnik na svoji strani pravico, ugotovljeno s sodno odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov. Dolžnica bi morala že v predlogu tudi zatrjevati in izkazati primer iz 1. do 9. točke 1. odst. 71. člena ZIZ, česar pa ni ne zatrjevala ne izkazala.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnica vložila ugovor po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, pri tem pa ni izkazala, da razlogov, ki jih sedaj uveljavlja, ni mogla uveljaviti v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Dolžnica ugotovitev sodišča o upravičenosti do nagrade cenilcu direktno niti ne izpodbija, njene pripombe na cenilni elaborat pa ne morejo omajati pravilnega sklepa sodišča prve stopnje o odmeri nagrade.
Ker torej dolžnik ni izkazal, da naj bi imela kraja telefonskega aparata po pogodbenih določilih avtomatično za posledico tudi prenehanje njegove obveznosti plačevanja telefonskih storitev (dolžnik ne zatrjuje, da bi o kraji obvestil upnika), je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo, da dolžnik v svojem ugovoru ni navedel takšnih pravno relevantnih dejstev, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.
Toženka tožniku ne dolguje več ničesar na račun kupnine in je zato tožbeni zahtevek na razdrtje pogodbe, ki temelji prav na navedbi tega dejstva, to je, da toženka tožniku še ni plačala kupnine v celoti, neutemeljen.
Do konca izvršilnega postopka na predlog upnika sodišče lahko dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Zoper sklep, izdan v skladu s citirano zakonsko določbo ima dolžnik ugovor kot edino pravno sredstvo (2.odst. 9.čl. ZIZ), vendar so ugovorni razlogi omejeni le na novo izvršilno sredstvo in predmet izvršbe.
odstop terjatve med pravdo - vstop v pravdo - sprememba materialnopravnega razmerja - prilagoditev tožbenega zahtevka - privolitev tožene stranke
2. odst. 190. čl. ZPP določa, da tisti, ki je pridobil stvar ali pravico, o kateri teče pravda, more stopiti v pravdo namesto tožeče stranke oz. tožene stranke samo tedaj, če v to privolita obe stranki.
Odtujitev terjatve med pravdo nima vpliva na procesno razmerje (dotedanji pravdni stranki še naprej ostaneta pravdni stranki postopka), ima pa vpliv na materialnopravno razmerje in je tožeča stranka pravilno ravnala, ko je tožbeni zahtevek prilagodila tako spremenjenemu materialnopravnemu razmerju. Za tako spremembo zahtevka privolitev tožene stranke ni potrebna.
razveza zakonske zveze - dodelitev otroka - preživnina
Kasneje sklenjen dogovor pri centru za socialno delo bi lahko privedel do spremembe sodne odločbe le v primeru, če bi na to pristal tudi tožnik. Sklenitev novega sporazuma pred centrom za socialno delo, s katerim sta se stranki dogovorili za nekoliko drugačen potek stikov v času od konca šolskega leta do konca julija, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati. Stranki se lahko vedno sporazumeta in dogovorita za drugačen način izvrševanja stikov, kot je določen v sodni odločbi, če se drugače ne bosta dogovorila ali se dogovora ne bosta držala, bo veljala ureditev po sodbi.
ZD člen 163, 163. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
dedovanje - oporoka - pritožbeni razlog - pravica
V zapuščinskem postopku je treba razlikovati, ali gre za navedbo dejstva ali za uveljavljanje pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnici uveljavljata pravico do dedovanja na podlagi nove (najdene) oporoke in tako pravico lahko uveljavljata vse do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej tudi še v pritožbi.
ZOR člen 154, 161, 186, 200, 203, 154, 161, 186, 200, 203. ZPP člen 8, 154, 155, 165, 8, 154, 155, 165.
primerna odškodnina - dokazna ocena
Če se upošteva vzrok za ravnanje udeležencev, škodo, ki je grozila in tudi dejansko nastala (manjše poškodbe, odrgnine) in tudi okoliščino, da je prepir in fizični napad začel tožnik, je pravilen zaključek, da je toženec za škodo odgovoren le v obsegu 1/3, do 2/3 pa tožnik.
motenje posesti - posest pravice - vzpostavitev v prejšnje stanje
Edini ugovor, ki je utemeljen na pravici do posesti in dopusten v posestni pravdi, je povezan s pravilom petitorium absorbet possessorium. Pravdna zadeva P 543/2002, v kateri je toženec pridobil pravico do posesti, je bila pravnomočno končana pred zaključkom posestne pravde, zato je toženec lahko ugovarjal, da je pridobil pravico do posesti, zaradi česar je moralo sodišče prve stopnje v tem delu tožbeni zahtevek zavrniti. Toženec je med postopkom prodal stanovanje s pogodbo in je v zemljiški knjigi že vknjižena lastninska pravica na kupca. Ker je bilo stanovanje, ki je tudi predmet spora, med pravdo prodano, vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča. Sklep o vrnitvi odtujene stvari (stanovanja) proti tožencu bi bil neizvršljiv, prav tako ne bi bil izvršljiv proti domnevno dobroverni tretji osebi (kupcu), zato je tudi v tem delu sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja.
osebno delovno dovoljenje - tujec - invalid III. kategorije - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - prijava delavca v zavarovanje
Delovni invalid III. kategorije s priznano pravico do zaposlitve
na drugem ustreznem delu, ki kot tuj državljan brez osebnega
delovnega dovoljenja ni mogel biti prijavljen na zavodu za
zaposlovanje, ne more pridobiti pravice do nadomestila plače za
čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ker se ne
more v 30-ih dneh po dokončnosti odločbe prijaviti na zavodu za
zaposlovanje, niti biti voden v evidenci brezposelnih oseb kot