Če tisti, ki ima služnostno pravico voženj preko tujega zemljišča, samovoljno razširi obseg služnosti, tako da prične na tujem zemljišču ustavljati in parkirati, predstavlja tako njegovo ravnanje motenje posesti.
motenje posesti - posest pravice - vzpostavitev v prejšnje stanje
Edini ugovor, ki je utemeljen na pravici do posesti in dopusten v posestni pravdi, je povezan s pravilom petitorium absorbet possessorium. Pravdna zadeva P 543/2002, v kateri je toženec pridobil pravico do posesti, je bila pravnomočno končana pred zaključkom posestne pravde, zato je toženec lahko ugovarjal, da je pridobil pravico do posesti, zaradi česar je moralo sodišče prve stopnje v tem delu tožbeni zahtevek zavrniti. Toženec je med postopkom prodal stanovanje s pogodbo in je v zemljiški knjigi že vknjižena lastninska pravica na kupca. Ker je bilo stanovanje, ki je tudi predmet spora, med pravdo prodano, vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča. Sklep o vrnitvi odtujene stvari (stanovanja) proti tožencu bi bil neizvršljiv, prav tako ne bi bil izvršljiv proti domnevno dobroverni tretji osebi (kupcu), zato je tudi v tem delu sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja.
Stopnja invalidnosti se določa na podlagi tabele invalidnosti, s katero so bili med pravdnima strankama vnaprej opredeljeni odstotki invalidnosti glede na možne stopnje posledic nezgodnega primera in na tako dogovorjeno podlago je tožena stranka vezana. Sodišče prve stopnje pri odločanju ni v celoti upoštevalo pogodbenega materialnega prava. Glede na to, da so sestavni del pogodbenega zavarovalnega razmerja med pravdnima strankama tudi splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb, na katere sta se v postopku sklicevali obe pravdni stranki, bi moralo sodišče vsebino teh splošnih pogojev, ki so bili predloženi v spis, uporabiti tudi v tistem delu, kjer pogoji predpisujejo način ugotavljanja upravičenčevih pravic v tistih primerih, ko je bila zavarovančeva splošna delovna sposobnost že pred nezgodo zmanjšana, kot tudi v delu, ko pogoji določajo čas ugotavljanja stopnje invalidnosti.
Niti sam tožnik ni zatrjeval točnega zneska preživnine, ki naj bi jo plačal, ampak je le pavšalno navajal, da je toženki občasno dajal različne vsote denarja na račun preživnine. S takimi pavšalnimi navajanji o izpolnitvi svoje obveznosti tožnik v pravdi ne more uspeti. V primeru, če je res plačeval določene zneske denarja toženki na račun preživnine, bi moral o tem ponuditi ustrezne dokaze, česar pa ni storil, zato so vse pritožbene navedbe o tem, da v danih okoliščinah ni mogel vedeti, koliko dolguje ter voditi evidence o tem, koliko je toženki dal, neutemeljene. Njegova preživninska obveznost je bila v izvršilnem naslovu natančno določena, tožnik pa ni uspel dokazati, da sta se s toženko dogovorila za drugačno izpolnitev njegove obveznosti.
V sodni praksi v času veljavnosti ZOR je veljalo, da dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti lahko presega zakonsko določeno zamudno obrestno mero, saj se tista obrestna mera, ki je predpisana v zakonu, uporabi le takrat, kadar se stranki obveznostnega razmerja ne dogovorita drugače. Da bi šlo za morebitno oderuško obrestno mero pa v postopku ni bilo ugotovljeno.
Sodišče je stike že uredilo s kvalitetnejšo obliko pravnega varstva, to je z odločbo in začasna odredba, ki je samo sredstvo zavarovanja, nudi predlagatelju manj kvalitetno pravno varstvo.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnica vložila ugovor po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, pri tem pa ni izkazala, da razlogov, ki jih sedaj uveljavlja, ni mogla uveljaviti v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Dolžnica ugotovitev sodišča o upravičenosti do nagrade cenilcu direktno niti ne izpodbija, njene pripombe na cenilni elaborat pa ne morejo omajati pravilnega sklepa sodišča prve stopnje o odmeri nagrade.
Ker torej dolžnik ni izkazal, da naj bi imela kraja telefonskega aparata po pogodbenih določilih avtomatično za posledico tudi prenehanje njegove obveznosti plačevanja telefonskih storitev (dolžnik ne zatrjuje, da bi o kraji obvestil upnika), je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo, da dolžnik v svojem ugovoru ni navedel takšnih pravno relevantnih dejstev, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.
objektivna odgovornost - nevarna stvar - nadzor - vmesna sodba
Občinska inšpekcijska služba opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Ni inšpektor tisti, ki bi moral hoditi po terenu in sam ugotavljati stanje na terenu o prevoznosti ceste oz. opravljati fizični nadzor nad stanjem cest.
Tožeča stranka niti v pritožbi ne zatrjuje, da je sodišču dokazilo o plačani taksi predložila, temveč navaja le, da je takso plačala. Ker ZPP določa fikcijo umika tožbe že za primer, da ni predloženo dokazilo o plačilu, pa je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.
Določba 1. točke prvega odst. 197. člena ZIZ je po mnenju pritožbenega sodišča treba presojati v povezavi z drugimi določbami ZIZ. Izvršilni stroški upnika s kasnejšo zastavno pravico, ki niso bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe, nimajo prednosti po 1. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ.
ZD člen 163, 163. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
dedovanje - oporoka - pritožbeni razlog - pravica
V zapuščinskem postopku je treba razlikovati, ali gre za navedbo dejstva ali za uveljavljanje pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnici uveljavljata pravico do dedovanja na podlagi nove (najdene) oporoke in tako pravico lahko uveljavljata vse do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej tudi še v pritožbi.
Škoda, na katero se sklicuje pritožba (zaradi razlike med dejansko vrednostjo in doseženo ceno na javni dražbi oziroma tržno vrednostjo stvari) je škoda, ki bi jo dolžnica utrpela s samo izvršbo, taka škoda pa ni upošteven razlog za odlog izvršbe, saj vsaka prisilna izpolnitev obveznosti predstavlja poseg v dolžnikovo (premoženjsko) sfero in torej določeno škodo zanj.
6.čl. ZPN je določal, da občani ne morejo brez plačila pridobiti pravice uporabe na nepremičninah v družbeni lastnini, vendar je šlo za določilo, ki je bilo v korist družbene lastnine (torej je šlo za javno korist).
osebno delovno dovoljenje - tujec - invalid III. kategorije - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - prijava delavca v zavarovanje
Delovni invalid III. kategorije s priznano pravico do zaposlitve
na drugem ustreznem delu, ki kot tuj državljan brez osebnega
delovnega dovoljenja ni mogel biti prijavljen na zavodu za
zaposlovanje, ne more pridobiti pravice do nadomestila plače za
čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ker se ne
more v 30-ih dneh po dokončnosti odločbe prijaviti na zavodu za
zaposlovanje, niti biti voden v evidenci brezposelnih oseb kot