primernost izvršilnega naslova za izvršbo - razveljavitev sklepa o izvršbi
Eno od načel izvršilnega postopka je tudi načelo stroge formalne legalitete. Sodišče je pri odločanju o tem, ali bo dovolilo izvršbo, vezano na ugotovitev, ali sta v izvršilnem naslovu navedeni obe stranki.
Sodišče prve stopnje bi lahko ustavilo izvršbo in razveljavilo sklep o izvršbi le, če bi bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da izvršba, ki še ni končana, ni dopustna (primerjaj 5. odstavek 58. člena ZIZ).
Če tisti, ki ima služnostno pravico voženj preko tujega zemljišča, samovoljno razširi obseg služnosti, tako da prične na tujem zemljišču ustavljati in parkirati, predstavlja tako njegovo ravnanje motenje posesti.
odstop terjatve med pravdo - vstop v pravdo - sprememba materialnopravnega razmerja - prilagoditev tožbenega zahtevka - privolitev tožene stranke
2. odst. 190. čl. ZPP določa, da tisti, ki je pridobil stvar ali pravico, o kateri teče pravda, more stopiti v pravdo namesto tožeče stranke oz. tožene stranke samo tedaj, če v to privolita obe stranki.
Odtujitev terjatve med pravdo nima vpliva na procesno razmerje (dotedanji pravdni stranki še naprej ostaneta pravdni stranki postopka), ima pa vpliv na materialnopravno razmerje in je tožeča stranka pravilno ravnala, ko je tožbeni zahtevek prilagodila tako spremenjenemu materialnopravnemu razmerju. Za tako spremembo zahtevka privolitev tožene stranke ni potrebna.
Po določbi Splošnih pogojev za prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila do polne vrednosti storitev SPO-97 lahko zavarovanje preneha sporazumno, polico pa lahko enostransko razveljavi tudi zavod (sedaj tožeča stranka) zaradi zavarovalčevih grobih kršitev obveznosti iz police.
Niti sam tožnik ni zatrjeval točnega zneska preživnine, ki naj bi jo plačal, ampak je le pavšalno navajal, da je toženki občasno dajal različne vsote denarja na račun preživnine. S takimi pavšalnimi navajanji o izpolnitvi svoje obveznosti tožnik v pravdi ne more uspeti. V primeru, če je res plačeval določene zneske denarja toženki na račun preživnine, bi moral o tem ponuditi ustrezne dokaze, česar pa ni storil, zato so vse pritožbene navedbe o tem, da v danih okoliščinah ni mogel vedeti, koliko dolguje ter voditi evidence o tem, koliko je toženki dal, neutemeljene. Njegova preživninska obveznost je bila v izvršilnem naslovu natančno določena, tožnik pa ni uspel dokazati, da sta se s toženko dogovorila za drugačno izpolnitev njegove obveznosti.
motenje posesti - posest pravice - vzpostavitev v prejšnje stanje
Edini ugovor, ki je utemeljen na pravici do posesti in dopusten v posestni pravdi, je povezan s pravilom petitorium absorbet possessorium. Pravdna zadeva P 543/2002, v kateri je toženec pridobil pravico do posesti, je bila pravnomočno končana pred zaključkom posestne pravde, zato je toženec lahko ugovarjal, da je pridobil pravico do posesti, zaradi česar je moralo sodišče prve stopnje v tem delu tožbeni zahtevek zavrniti. Toženec je med postopkom prodal stanovanje s pogodbo in je v zemljiški knjigi že vknjižena lastninska pravica na kupca. Ker je bilo stanovanje, ki je tudi predmet spora, med pravdo prodano, vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča. Sklep o vrnitvi odtujene stvari (stanovanja) proti tožencu bi bil neizvršljiv, prav tako ne bi bil izvršljiv proti domnevno dobroverni tretji osebi (kupcu), zato je tudi v tem delu sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja.
Stopnja invalidnosti se določa na podlagi tabele invalidnosti, s katero so bili med pravdnima strankama vnaprej opredeljeni odstotki invalidnosti glede na možne stopnje posledic nezgodnega primera in na tako dogovorjeno podlago je tožena stranka vezana. Sodišče prve stopnje pri odločanju ni v celoti upoštevalo pogodbenega materialnega prava. Glede na to, da so sestavni del pogodbenega zavarovalnega razmerja med pravdnima strankama tudi splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb, na katere sta se v postopku sklicevali obe pravdni stranki, bi moralo sodišče vsebino teh splošnih pogojev, ki so bili predloženi v spis, uporabiti tudi v tistem delu, kjer pogoji predpisujejo način ugotavljanja upravičenčevih pravic v tistih primerih, ko je bila zavarovančeva splošna delovna sposobnost že pred nezgodo zmanjšana, kot tudi v delu, ko pogoji določajo čas ugotavljanja stopnje invalidnosti.
OZ člen 378, 378/1, 574, 574/1, 378, 378/1, 574, 574/1.
zamudne obresti
Ker je toženka, ki ji je tožeča stranka denar posodila, s plačilom v zamudi, je dolžna tožnici posojeni znesek vrniti, z obrestmi zaradi zamude (1. odst. 574. člena in 1. odst. 378. čl. Obligacijskega zakonika).
Toženka tožniku ne dolguje več ničesar na račun kupnine in je zato tožbeni zahtevek na razdrtje pogodbe, ki temelji prav na navedbi tega dejstva, to je, da toženka tožniku še ni plačala kupnine v celoti, neutemeljen.
6.čl. ZPN je določal, da občani ne morejo brez plačila pridobiti pravice uporabe na nepremičninah v družbeni lastnini, vendar je šlo za določilo, ki je bilo v korist družbene lastnine (torej je šlo za javno korist).