ZOR člen 25, 25/3, 39, 39/1, 616, 618, 619, 620, 620/3, 25, 25/3, 39, 39/1, 616, 618, 619, 620, 620/3.
podnajemna pogodba - pogodba o delu - stvarna napaka - jamčevanje za napake - odškodninski zahtevek - kumulacija zahtevkov - prekluzivni rok za sodno varstvo
Če uveljavlja naročnik povračilo neposredne škode, to je škode, ki jo
je utrpel na sami stvari, ki je bila predmet podjemne pogodbe in ki
se kaže v zmanjšanju vrednosti stvari, ki se lahko uspešno odpravi z
uveljavljanjem pravic iz naslova odgovornosti za stvarne napake
(torej z jamčevalnim zahtevkom), gre tak zahtevek sicer pravno
opredeliti kot splošni odškodninski zahtevek, vendar pa tega
odškodninskega zahtevka po eni strani ni mogoče kumulirati z
jamčevalnimi zahtevki, po drugi strani pa veljajo skladno s sprejeto
sodno prakso ravno iz razloga, ker je to vrsto škode mogoče uspešno
odpraviti že z uveljavljanjem jamčevalnih zahtevkov, za takšne
odškodninske zahtevke isti roki kot za tipičen jamčevalni zahtevek.
Po stališču novejše pravne teorije pa je odpravo takšne škode mogoče
zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, saj je odgovornost za
stvarne napake le posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti.
Drugače velja v primeru zahteve po povračilu nadaljnje škode.
Tožeča stranka niti v pritožbi ne zatrjuje, da je sodišču dokazilo o plačani taksi predložila, temveč navaja le, da je takso plačala. Ker ZPP določa fikcijo umika tožbe že za primer, da ni predloženo dokazilo o plačilu, pa je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.
Dolžnica bi morala izkazati in dokazno podkrepiti tudi trditev, da je škoda, ki bi jo sama pretrpela, večja od tiste, ki lahko nastane upniku. Upoštevati je namreč treba, da gre v primerih, kot je obravnavani, kjer je v izvršilnem naslovu dolžnici naloženo, da upniku izroči ključe hišne ključavnice in mu s tem omogoči nemoteno vstopanje in bivanje v hiši, tudi na strani upnika za zagotovitev tako pomembne vrednote oziroma dobrine, kot je vstop v stanovanje, pri čemer ima upnik na svoji strani pravico, ugotovljeno s sodno odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov. Dolžnica bi morala že v predlogu tudi zatrjevati in izkazati primer iz 1. do 9. točke 1. odst. 71. člena ZIZ, česar pa ni ne zatrjevala ne izkazala.
ZD člen 163, 163. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
dedovanje - oporoka - pritožbeni razlog - pravica
V zapuščinskem postopku je treba razlikovati, ali gre za navedbo dejstva ali za uveljavljanje pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnici uveljavljata pravico do dedovanja na podlagi nove (najdene) oporoke in tako pravico lahko uveljavljata vse do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej tudi še v pritožbi.
Odločitev je sodišče oprlo na izrecno nesporno ugotovitev pravdnih strank na naroku za glavno obravnavo dne 7.10.2003, da je bila polovica stanovanja v Ljubljani kupljena v času trajanja zakonske zveze pravdnih strank in je zato delež tožnice na tem stanovanju 1/4 (torej da spada v skupno premoženje polovica stanovanja in je delež strank na stanovanju enak). Sodišču prve stopnje ni bilo treba izvajati dokazov glede tega, ali spada v skupno premoženje polovica stanovanja v Ljubljani in glede deležev na stanovanju, saj je šlo za nesporna dejstva, ki sta jih stranki priznali med pravdo (1. odst. 214. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
Po določbi Splošnih pogojev za prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila do polne vrednosti storitev SPO-97 lahko zavarovanje preneha sporazumno, polico pa lahko enostransko razveljavi tudi zavod (sedaj tožeča stranka) zaradi zavarovalčevih grobih kršitev obveznosti iz police.
6.čl. ZPN je določal, da občani ne morejo brez plačila pridobiti pravice uporabe na nepremičninah v družbeni lastnini, vendar je šlo za določilo, ki je bilo v korist družbene lastnine (torej je šlo za javno korist).
Do konca izvršilnega postopka na predlog upnika sodišče lahko dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Zoper sklep, izdan v skladu s citirano zakonsko določbo ima dolžnik ugovor kot edino pravno sredstvo (2.odst. 9.čl. ZIZ), vendar so ugovorni razlogi omejeni le na novo izvršilno sredstvo in predmet izvršbe.
ZOR člen 154, 161, 186, 200, 203, 154, 161, 186, 200, 203. ZPP člen 8, 154, 155, 165, 8, 154, 155, 165.
primerna odškodnina - dokazna ocena
Če se upošteva vzrok za ravnanje udeležencev, škodo, ki je grozila in tudi dejansko nastala (manjše poškodbe, odrgnine) in tudi okoliščino, da je prepir in fizični napad začel tožnik, je pravilen zaključek, da je toženec za škodo odgovoren le v obsegu 1/3, do 2/3 pa tožnik.