• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 19
  • >
  • >>
  • 201.
    VSL sklep II Cpg 764/2005
    14.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL07031
    ZIZ člen 21, 24, 58, 58/5, 21, 24, 58, 58/5.
    primernost izvršilnega naslova za izvršbo - razveljavitev sklepa o izvršbi
    Eno od načel izvršilnega postopka je tudi načelo stroge formalne legalitete. Sodišče je pri odločanju o tem, ali bo dovolilo izvršbo, vezano na ugotovitev, ali sta v izvršilnem naslovu navedeni obe stranki.

    Sodišče prve stopnje bi lahko ustavilo izvršbo in razveljavilo sklep o izvršbi le, če bi bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da izvršba, ki še ni končana, ni dopustna (primerjaj 5. odstavek 58. člena ZIZ).

     
  • 202.
    VSL sklep II Cp 1622/2005
    14.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50250
    ZPP člen 94, 137, 137/1, 180, 180/4, 94, 137, 137/1, 180, 180/4.
    pooblastilo - sodna taksa - umik tožbe
    Pritožbeno sodišče ocenjuje, da omejitev v pooblastilu, v katerem je

    navedeno, da pooblastilo ne velja za sprejem opominov za plačilo

    sodne takse, ni veljavna, zato je ni mogoče upoštevati. Kadar ima

    stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu, če ni v ZPP drugače

    določeno (1. odst. 137. čl. ZPP). Določbe o vročanju so kogentne

    narave, zato njihova uporaba ne more biti odvisna od volje strank.

    Določilo 94. čl. ZPP stranki sicer omogoča, da pooblastilo omeji,

    vendar pa se lahko taka omejitev nanaša le na posamezna procesna

    dejanja, ne pa za vročitve v zvezi s procesnimi dejanji, za katera

    pooblaščenec sicer ima pooblastilo. Plačilo sodne takse je poleg tega

    element popolnosti tožbe. Če je tožnik za vložitev tožbe pooblastil

    odvetnika, mora to pooblastilo vsebovati tudi pooblastilo za ukrepe v

    zvezi s popravo tožbe.

     
  • 203.
    VDS sklep Psp 434/2005
    14.9.2005
    UPRAVNI POSTOPEK
    VDS03686
    ZUP člen 87, 88, 88/1, 87, 88, 88/1. ZPIZ-1 člen 12, 249, 252, 252, 249, 12. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72, 72/1.
    rok - vročanje - zavrženje tožbe
    Po 1. odst. 88. čl. ZUP se v predsodnem postopku vročitev

    upravnega akta opravi pooblaščencu, če ga je stranka pooblastila

    za zastopanje. Če ima stranka pooblaščenca, je vročitev dokončne

    odločbe ZPIZ neposredno stranki nepravilna.

    Če se priložena vročilnica, s katero naj bi se dokazal datum in

    pravilnost vročitve, nanaša na odločbo z drugim datumom izdaje,

    ne pa datumom izdaje sporne odločbe, ni mogoče sklepati, da

    pravilnost vročitve izhaja iz vsebine listin, zbranih v sodnem in

    predsodnem postopku.

     
  • 204.
    VSL sodba I Cp 2167/2004
    14.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50560
    ZOR člen 376, 378, 376, 378.
    zastarana terjatev - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti
    Terjatev tožeče stranke zoper toženo stranko za tekoče obveznosti iz

    naslova plačevanja elektrike, vodarine in ostalega, kar se je

    zavezala tožena stranka najemodajalki - tožnici po pogodbi, pa tega

    ni plačevala niti najemodajalki niti dobaviteljem, zastara tako zoper

    dobavitelja kot tudi zoper najemodajalko, ki je kasneje te terjatve

    plačala, v enoletnem zastaralnem roku. Odškodninska terjatev

    najemodajalke za stroške pravdanja z dobaviteljem, za stroške

    tekočega vzdrževanja stanovanja, v katerem je bila neuspešna,

    pravdala pa se je, ker ji je tožena stranka zatrjevala, da so

    obveznosti plačane, pa se je to izkazalo za neresnično, in je bila

    najemodajalki s tem povzročena škoda, zastara v triletnem zastaralnem

    roku, od kar je bila pravda končana in ker je najemodajalka šele

    tedaj izvedela za obseg škode.

     
  • 205.
    VSL sklep I Cp 3820/05
    14.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51174
    ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
    zamudna sodba - sklepčnost tožbe
    V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje delno zavrnilo tožbeni

    zahtevek zato, ker tožnik naj ne bi v celoti dokazal svoje terjatve,

    vendar pa to ne predstavlja nasprotja v smislu omenjene 4. točke 1.

    odst. 318. člena ZPP, nikakor pa pri tem ne gre za vprašanje

    sklepčnosti oziroma nesklepčnosti tožbe, ki naj bi po stališču

    sodišča prve stopnje v tej zadevi pogojevala delno zavrnitev

    tožbenega zahtevka.

     
  • 206.
    VSL sklep I Cp 4306/2005
    14.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50371
    ZIZ člen 170, 211, 272, 170, 211, 272.
    začasna odredba
    Tožnica je v postopku zavarovanja predlagala izvršilno sredstvo, ki

    bi ga lahko le v primeru, če bi v rokah že imela izvršilni naslov

    (prim. 243. člen ZIZ). Prav zaradi navedenega nesorazmerja med

    zatrjevano relativno pravico (verjetnost obstoja terjatve) in

    absolutno pravico, ki bi jo pogojevalo takšno zavarovanje, je

    zakonodajalec v zakonu tudi izrecno določil, da se z začasno odredbo

    ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja (2. odstavek 271.

    člena ZIZ).

     
  • 207.
    VSL sklep I Cp 1698/2005
    14.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50579
    ZTLR člen 14, 14/1, 15, 15/2, 15/3, 15/6, 16, 16/1, 14, 14/1, 15, 15/2, 15/3, 15/6, 16, 16/1. ZOR člen 219, 220, 223, 219, 220, 223. ZPP člen 311, 311/1, 319, 319/3, 324, 324/3, 311, 311/1, 319, 319/3, 324, 324/3.
    neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina
    Pritožbeno sodišče bi soglašalo, da je toženec dolžan tožnici

    nadomestiti korist od uporabe njenega solastniškega deleža, ne glede

    na to katere prostore (je) sam de facto uporablja(l), vendar le ob

    predpostavki, da bi bilo ugotovljeno, da tožnica ni soglašala z

    uporabo njenega solastniškega deleža po otrokih, še posebej zato, ker

    sta te nepremičnine (so)uporabljala s tožnico že pred njeno

    odselitvijo. Če je toženec brez tožničinega soglasja sklenil "najemno

    in darilno pogodbo", to še ne pomeni, da tožnica ni soglašala s tem,

    da sinova uporabljata njen solastniški delež. Bistvena okoliščina je

    po oceni pritožbenega sodišča, ali je tožnica privolila v svoje

    prikrajšanje. Če je tožnica soglašala, da sinova uporabljata njen

    solastniški delež, potem v skladu z načelom volenti not fit iniuria,

    ni upravičena do nadomestitve prikrajšanja.

     
  • 208.
    VSL sodba I Kp 138/2005
    14.9.2005
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSL22689
    KZ člen 183, 183/1, 183, 183/1. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-11, 391, 372, 372/1, 372/1-11, 391.
    spolno nasilje
    Poljubljanje na usta, božanje po telesu (tudi mednožju preko hlačk)

    in drgnjenja obdolženca ob telo oškodovanke pomeni, da je to 42 let

    starejši obdolženec počel zaradi zadovoljitve spolnega nagona in ne

    zaradi običajnega izkazovanja pozornosti. Njegov beg, ko je bil

    zaloten pa potrjuje zaključek, da se je zavedal prepovedanosti.

    Čeprav oškodovankina izpoved ni dobesedno potrdila očitkov v obtožbi,

    ni podana bistvena kršitev določb ZKP. To je razumljivo saj otrok

    nima izkušenj in ne besednega zaklada, je pa iz njene izpovedi mogoče

    razbrati, da se obdolženec z njo ni igral ali izkazoval

    naklonjenosti, ampak je posegal v njeno spolno integriteto.

     
  • 209.
    VSL sodba I Cp 975/2005
    14.9.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50664
    SZ člen 5, 6, 41, 41/2, 58, 5, 6, 41, 41/2, 58, 5, 6, 41, 41/2, 58.
    stanovanjska najemna razmerja - aneks - najemna pogodba - stanovanje - ožji družinski član - izpraznitev stanovanja
    S tem, ko določba 2. odstavka 41. člena SZ dolžnost sklenitve aneksa

    oziroma pravico najemodajalca, da odkloni sklenitev aneksa k najemni

    pogodbi zaradi povečanja števila oseb v njegovem stanovanju veže na

    število oseb, za katere se šteje stanovanje primerno, napotuje na

    določbo 5. člena SZ, ki določa definicijo primernega stanovanja. Ta

    pa ne določa le razporeditve prostorov v stanovanju, temveč govori o

    primernosti stanovanja za določen krog oseb - za lastnika oziroma

    najemnika ter njune ožje družinske člane, če živijo z lastnikom

    oziroma najemnikom v skupnem gospodinjstvu. Kdo so ožji družinski

    člani lastnika oziroma najemnika pa SZ določa v 6. členu. Po določbi

    6. člena SZ med ožje družinske člane najemnika po SZ ni mogoče šteti

    tudi najemnikovega zeta in najemnikovih vnukov, razen, če so ti na

    dan uveljavitve SZ (19.10.1991) stalno, več kot dve leti, živeli v

    ekonomski skupnosti s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, a

    slednjega v konkretnem primeru tretja do peta tožena stranka sploh

    niso zatrjevale. Ker tretja do peta tožena stranka niso ožji

    družinski člani prve tožene stranke - najemnika stanovanja in ker kot

    taki neutemeljeno od tožeče stranke zahtevajo, da se najemna pogodba,

    sklenjena med tožečo stranko in prvo toženo stranko, dopolni tako, da

    se tudi te osebe navedejo kot uporabniki, tožeča stranka pa tako

    dopolnitev odklanja, druge pravne podlage za bivanje v stanovanju pa

    te osebe ne zatrjujejo, sodišče druge stopnje ugotavlja, da

    stanovanje tožeče stranke zasedajo nezakonito, zato se morajo iz

    njega izseliti.

     
  • 210.
    VSL sodba II Cp 1581/2004
    14.9.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL50953
    ZOR člen 122, 122/1, 137, 137/1, 138, 138/1, 143, 143/2, 122, 122/1, 137, 137/1, 138, 138/1, 143, 143/2. ZPotK člen 16, 16/1, 16/2, 16/3, 16, 16/1, 16/2, 16/3.
    kreditna pogodba - prodajna pogodba
    Skladno z določbo 1. odst. 16. člena Zakona o potrošniških kreditih

    lahko potrošnik v primeru, če sklene kreditno pogodbo z namenom

    financiranja nabave stvari, proti dajalcu kredita ugovarja zavrnitev

    plačila kredita in uveljavlja druge ugovore, ki izvirajo iz pogodbe o

    prodaji stvari, če blago ni dobavljeno, v primeru, ko sta ta pogodba

    in kreditna pogodba med seboj povezani.

     
  • 211.
    VSL Sklep II Cp 3179/2005
    14.9.2005
    razlastitev
    VSL50980
    ZIKS člen 145, 145.
    vrnitev zaplenjenega premoženja
    Po Odloku Avnoja z dne 21.11.1945 podržavljeno premoženje ne more

    biti predmet vrnitve istega premoženja na pravni podlagi 145. člena

    ZIKS, če je bila kasneje razveljavljena kazen zaplembe premoženja

    izrečena po 6.2.1945 (datum uveljavitve Odloka).

     
  • 212.
    VSL sklep II Cp 1639/2004
    14.9.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL50270
    ZOR člen 25, 25/3, 39, 39/1, 616, 618, 619, 620, 620/3, 25, 25/3, 39, 39/1, 616, 618, 619, 620, 620/3.
    podnajemna pogodba - pogodba o delu - stvarna napaka - jamčevanje za napake - odškodninski zahtevek - kumulacija zahtevkov - prekluzivni rok za sodno varstvo
    Če uveljavlja naročnik povračilo neposredne škode, to je škode, ki jo

    je utrpel na sami stvari, ki je bila predmet podjemne pogodbe in ki

    se kaže v zmanjšanju vrednosti stvari, ki se lahko uspešno odpravi z

    uveljavljanjem pravic iz naslova odgovornosti za stvarne napake

    (torej z jamčevalnim zahtevkom), gre tak zahtevek sicer pravno

    opredeliti kot splošni odškodninski zahtevek, vendar pa tega

    odškodninskega zahtevka po eni strani ni mogoče kumulirati z

    jamčevalnimi zahtevki, po drugi strani pa veljajo skladno s sprejeto

    sodno prakso ravno iz razloga, ker je to vrsto škode mogoče uspešno

    odpraviti že z uveljavljanjem jamčevalnih zahtevkov, za takšne

    odškodninske zahtevke isti roki kot za tipičen jamčevalni zahtevek.

    Po stališču novejše pravne teorije pa je odpravo takšne škode mogoče

    zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, saj je odgovornost za

    stvarne napake le posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti.

    Drugače velja v primeru zahteve po povračilu nadaljnje škode.

     
  • 213.
    VSL sklep I Cp 1929/2005
    14.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50582
    ZOR člen 281, 285, 281, 285.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - rok
    V 285. čl. ZOR je določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo za

    izpodbijanje. Navedeno zakonsko določilo pravi, da se izpodbojna

    tožba v primeru razpolaganja iz 1. odst. 281. čl. lahko vloži v enem

    letu, v drugih primerih pa v treh letih. Citirano določbo je treba

    razlagati tako, da je rok za vložitev tožbe za izpodbijanje odplačnih

    dolžnikovih razpolaganj eno leto ne glede na to, ali je pridobitelj

    sorodnik ali ne, rok za vložitev tožbe za izpodbijanje neodplačnih

    dolžnikovih razpolaganj pa je v vsakem primeru tri leta.

     
  • 214.
    VDS sodba Psp 391/2005
    14.9.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03685
    ZPIZ-1 člen 60, 61, 61, 60. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1, 82, 82/1, 82/1-1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.
    razporeditev na drugo delovno mesto - razporeditev na drugo delo
    Po 4. čl. Pravilnika o načinu in postopku za opravljanje

    preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev bi moral delodajalec

    tožnika poslati na preventivni zdravstveni pregled ob

    razporeditvi na drugo delovno mesto le v primeru, če bi bilo to

    delovno mesto za zdravje in življenje nevarnejše od prejšnjega,

    ali če bi bila na novem delovnem mestu izkazana večja

    psihofizična obremenitev delavca in bi se zaradi tega zahtevala

    večja zbranost, razvitejši refleksi in fizična odpornost ter bi

    bile te okoliščine pogoj za varno opravljanje dela. Pri spremembi

    tožnikovega delovnega razmerja ni šlo za vsebinsko spremembo dela

    ali za drugo delo, pač pa za formalno spremembo delodajalca, po

    razporeditvi pa je opravljal lažja dela, zato prevenitvni

    zdravniški pregled ni bil potreben.

    Po Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti in

    kolektivni pogodbi med delavci in družbami drobnega gospodarstva

    je pogoj za prevzem delavcev, da drugi delodajalec vse prevzete

    delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni

    izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev. Razporeditev

    in sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu v prevzemni

    družbi za tožnika pomeni, da je moral izpolnjevati pogoj enakih

    zmožnosti, kot so se zahtevale za prejšnje delo. Če je tožena

    stranka ugotovila, da za delo ob razporeditvi ni bil zmožen, je

    potrebno tožnikovo delazmožnost oceniti tudi glede na prejšnje

    delo, ker z razporeditvijo in zaradi razporeditve ni prišlo do

    nobene spremembe glede zmožnosti za delo.

     
  • 215.
    VSL sodba I Cp 1677/2004
    14.9.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
    VSL50391
    ZZZDR člen 106, 106/1, 106, 106/1. ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2. URS člen 54, 54. ZPP člen 212, 212.
    pravica - nepremoženjska škoda - dokaz - dokazovanje škode - odškodnina
    Pravica staršev do stikov z otrokom predstavlja osebnostno pravico,

    zato je v primeru posega vanjo, če so seveda podani vsi elementi

    odškodninske odgovornosti, mogoče zahtevati odškodnino za

    nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin.

    Za ugotovitev obstoja nepremoženjske škode, stopnje bolečin in

    trajanja le-teh v primerih posegov v osebnostne pravice, je

    primerneje izvajanje dokazov z zaslišanjem oškodovanca kot pa z

    drugimi dokaznimi sredstvi (npr. postavitvijo izvedenca), saj je za

    individualizacijo pomena prizadete dobrine ključno osebno dojemanje

    oškodovanca. To pa ne pomeni, da nasprotna stranka ne bi mogla z

    drugimi dokaznimi sredstvi izpobijati oškodovančevih trditev.

    Trajanje posega v osebnostno pravico in dejstvo, da je tožniku

    nastala trajana in nepopravljiva škoda, opravičujeta odškodnino, ki

    jo je tožniku prisodilo sodišče prve stopnje.

     
  • 216.
    VSL sodba in sklep II Cp 1731/2004
    14.9.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50982
    ZOR člen 189, 189.
    odškodnina
    Tožniku, ki je bil ob neupravičeni aretaciji študent, ni mogoče

    odrekati njegove pravice, da po prestani kazni nadaljuje s

    prekinjenim študijem in se nato zaposli v izbranem poklicu. Neumesten

    je zato pritožbeni očitek, da bi se po prestani kazni lahko zaposlil

    kot fizični delavec in s tem zmanjšal svojo škodo zaradi izgubljenega

    zaslužka.

     
  • 217.
    VSL sklep I Cp 2236/2005
    14.9.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50376
    ZPP člen 213, 213/2, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 213, 213/2, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    odškodnina za telesne bolečine - zaslišanje strank
    Prvostopenjsko sodišče je intenzivnost in trajanje tožnikovih bolečin

    zaradi poškodbe pri delu dne 6.12.1995 ugotovilo le na podlagi vrste

    poškodbe tožnika, navedene v zdravniških potrdilih, te ugotovitve pa

    je podprlo še z utemeljitvijo, da gre za splošno znano dejstvo.

    Pritožbeno sodišče dvomi v pravilnost tako ugotovljenega dejanskega

    stanja, saj intenzivnost in trajanje telesnih bolečin tožnika zaradi

    poškodbe, ki jo je ta utrpel dne 6.12.1996, ne more biti splošno

    znano dejstvo. Višino nepremoženjske škode zaradi telesnih bolečin ni

    mogoče ugotavljati brez izpovedi tožnika o tem, kakšne bolečine je

    trpel in koliko časa so trajale oziroma še trajajo. Telesne bolečine

    so namreč individualnega značaja, enaka poškodba ne povzroči pri vseh

    ljudeh tudi enakih bolečin.

     
  • 218.
    VSL sklep II Cp 2140/05
    14.9.2005
    nepravdno pravo
    VSL50988
    ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. SPZ člen 70, 70/5, 70, 70/5.
    delitev skupnega premoženja
    Skrbnik M. J. v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sodeloval,

    vložil ni niti ene pisne voge, na narok dne 5.2.2004, na katerega je

    bil pravilno vabljen, pa brez opravičila ni prišel. Ker je nasprotni

    udeleženc svoj predlog, da namesto prodaje pripade garosnjera v

    celoti njemu, predlagateljico pa izplača, in dejstva, ki se na ta

    predlog nanašajo, zatrjeval šele v pritožbi, je bilo treba takšne

    pritožbene navedbe zavrniti kot prepozne. Tudi v nepravdnem postopku

    velja določba 1. odstavka 337. člena ZPP.

     
  • 219.
    VSL sklep II Cp 1378/2005
    14.9.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50970
    SZ člen 150, 155, 155/1, 155/2, 156, 156/2, 150, 155, 155/1, 155/2, 156, 156/2.
    pravica do uporabe stanovanja - najemnina
    V skladu z določbami zadnjega odstavka 150. člena SZ v zvezi s prvim

    in drugim odstavkom 155. člena in prvim ter drugim odstavkom 156.

    člena SZ, zavezanec iz drugega odstavka 155. člena SZ krije razliko

    tudi za stanovanja, kakršno je sporno (iz 2. odstavka 156. člena SZ),

    po preteku roka iz drugega odstavka 155. člena SZ ter prvega odstavka

    156. člena SZ. To pomeni, da velja za takšna stanovanja profitna

    najemnina od uskladitve stanovanjske pogodbe z določili SZ oziroma od

    poteka šestmesečnega roka za takšno uskladitev oziroma od poteka

    enoletnega roka, v katerem je treba realizirati pravico do vselitve

    in proste razpolage s stanovanjem ali pravico do dodelitve drugega

    primernega stanovanja. Pri tem pa je zakonodajalec položaj imetnikov

    pravice do uporabe olajšal tako, da je zavezanca iz drugega odstavka

    155. člena SZ obvezal, da najemniku krije razliko med v najemni

    pogodbi določeno profitno najemnino in najemnino, ki se oblikuje

    skladno z metodologijo, predpisano za oblikovanje najemnin v

    neprofitnih stanovanjih. Zavezanec iz drugega odstavka 155. člena SZ

    tako krije imetniku pravice do uporabe razliko med profitno in

    neprofitno najemnino, lastnik pa je od imetnika pravice do uporabe

    upravičen zahtevati po izteku zgoraj navedenih rokov profitno

    najemnino.

     
  • 220.
    VSL sodba II Cp 564/05
    14.9.2005
    zavarovalno pravo
    VSL50961
    ZTSPOZ člen 1, 1/1, 81, 81/1, 81/2, 99, 99/1, 1, 1/1, 81, 81/1, 81/2, 99, 99/1, 1, 1/1, 81, 81/1, 81/2, 99, 99/1.
    nezavarovano vozilo - zavarovalnica - zavarovalni primer - zavarovalna družba
    Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da povzročiteljevo

    vozilo, registrirano pri Zavarovalnici M. iz S., ki je na območju

    Republike Slovenije povzročilo škodo tožeči stranki, v razmerju do

    Republike Slovenije ni imelo veljavne mednarodne listine o

    zavarovanju proti avtomobilski odgovornosti. Materialnopravno pa je

    napačen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani vmesni

    sodbi, da je tožena stranka zavarovalna organizacija v smislu 1.

    odst. 99. člena ZTSPOZ. Zavarovalne organizacije opravljajo

    zavarovanje premoženja in oseb ter druge zavarovalne posle (1. odst.

    1. člena ZTSPOZ). Tožena stranka oziroma njen pravni prednik S. ni

    zavarovalna organizacija, niti ni to bil v času škodnega dogodka.

     
  • <<
  • <
  • 11
  • od 19
  • >
  • >>