202.

VSL sodba I Cp 975/2005

14.9.2005

stanovanjsko pravo

VSL50664

SZ člen 5, 6, 41, 41/2, 58, 5, 6, 41, 41/2, 58, 5, 6, 41, 41/2, 58.

stanovanjska najemna razmerja - aneks - najemna pogodba - stanovanje - ožji družinski član - izpraznitev stanovanja

S tem, ko določba 2. odstavka 41. člena SZ dolžnost sklenitve aneksa

oziroma pravico najemodajalca, da odkloni sklenitev aneksa k najemni

pogodbi zaradi povečanja števila oseb v njegovem stanovanju veže na

število oseb, za katere se šteje stanovanje primerno, napotuje na

določbo 5. člena SZ, ki določa definicijo primernega stanovanja. Ta

pa ne določa le razporeditve prostorov v stanovanju, temveč govori o

primernosti stanovanja za določen krog oseb - za lastnika oziroma

najemnika ter njune ožje družinske člane, če živijo z lastnikom

oziroma najemnikom v skupnem gospodinjstvu. Kdo so ožji družinski

člani lastnika oziroma najemnika pa SZ določa v 6. členu. Po določbi

6. člena SZ med ožje družinske člane najemnika po SZ ni mogoče šteti

tudi najemnikovega zeta in najemnikovih vnukov, razen, če so ti na

dan uveljavitve SZ (19.10.1991) stalno, več kot dve leti, živeli v

ekonomski skupnosti s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, a

slednjega v konkretnem primeru tretja do peta tožena stranka sploh

niso zatrjevale. Ker tretja do peta tožena stranka niso ožji

družinski člani prve tožene stranke - najemnika stanovanja in ker kot

taki neutemeljeno od tožeče stranke zahtevajo, da se najemna pogodba,

sklenjena med tožečo stranko in prvo toženo stranko, dopolni tako, da

se tudi te osebe navedejo kot uporabniki, tožeča stranka pa tako

dopolnitev odklanja, druge pravne podlage za bivanje v stanovanju pa

te osebe ne zatrjujejo, sodišče druge stopnje ugotavlja, da

stanovanje tožeče stranke zasedajo nezakonito, zato se morajo iz

njega izseliti.

 

204.

VSL sklep I Cp 2236/2005

14.9.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50376

ZPP člen 213, 213/2, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 213, 213/2, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.

odškodnina za telesne bolečine - zaslišanje strank

Prvostopenjsko sodišče je intenzivnost in trajanje tožnikovih bolečin

zaradi poškodbe pri delu dne 6.12.1995 ugotovilo le na podlagi vrste

poškodbe tožnika, navedene v zdravniških potrdilih, te ugotovitve pa

je podprlo še z utemeljitvijo, da gre za splošno znano dejstvo.

Pritožbeno sodišče dvomi v pravilnost tako ugotovljenega dejanskega

stanja, saj intenzivnost in trajanje telesnih bolečin tožnika zaradi

poškodbe, ki jo je ta utrpel dne 6.12.1996, ne more biti splošno

znano dejstvo. Višino nepremoženjske škode zaradi telesnih bolečin ni

mogoče ugotavljati brez izpovedi tožnika o tem, kakšne bolečine je

trpel in koliko časa so trajale oziroma še trajajo. Telesne bolečine

so namreč individualnega značaja, enaka poškodba ne povzroči pri vseh

ljudeh tudi enakih bolečin.

 

206.

VSL sklep III Cp 4248/2005

14.9.2005

zavarovanje terjatev

VSL50749

ZIZ člen 273, 273.

začasna odredba - pogoj

Ob izkazanih več let ponavljajočih se dolžnikovih posegih v zemljišče

upnika, ta upravičeno predlaga izdajo (regulacijske) začasne odredbe

s prepovedjo takega ravnanja do pravnomočne odločitve o negatorni

tožbi z enakim zahtevkom.

 

208.

VSL sodba II Cp 2111/2005

14.9.2005

obligacijsko pravo

VSL50252

ZOR člen 308, 308/1, 308, 308/1.

nadomestna izpolnitev

Ker toženka tožnici ni mogla vrniti posojenega denarja, sta se

pravdni stranki dogovorili za nadomestno izpolnitev. Po določbi 1.

odst. 308. čl. ZOR prvotna obveznost preneha, če upnik v sporazumu z

dolžnikom sprejme kaj drugega namesto tistega, kar mu ta dolguje. Ob

upoštevanju navedenega zakonskega določila bi toženkina obveznost

tožnici vrniti 6.600 USD prenehala, ko ji je toženka izročila osebni

avtomobil znamke Fiat Uno, če se ne bi pravdni stranki ustno

dogovorili, da izročitev osebnega avtomobila predstavlja le delno

izpolnitev.

 

210.

VSL sodba II Cp 999/2005

14.9.2005

stanovanjsko pravo

VSL50973

SZ člen 53, 56, 58, 53, 56, 58.

smrt najemnika

Dejstvo, da je bil toženec v najemni pogodbi, sklenjeni dne 24.7.1994

med tožniki kot lastniki stanovanja in toženčevim očetom A. Š. kot

najemnikom, naveden kot uporabnik stanovanja, ne pomeni, da se

najemno razmerje po smrti najemnika avtomatično prenese na

dotedanjega uporabnika in da ima on enake pravice, kot jih je imel

najemnik.

 

212.

VSL sodba II Cp 1581/2004

14.9.2005

obligacijsko pravo - pogodbeno pravo

VSL50953

ZOR člen 122, 122/1, 137, 137/1, 138, 138/1, 143, 143/2, 122, 122/1, 137, 137/1, 138, 138/1, 143, 143/2. ZPotK člen 16, 16/1, 16/2, 16/3, 16, 16/1, 16/2, 16/3.

kreditna pogodba - prodajna pogodba

Skladno z določbo 1. odst. 16. člena Zakona o potrošniških kreditih

lahko potrošnik v primeru, če sklene kreditno pogodbo z namenom

financiranja nabave stvari, proti dajalcu kredita ugovarja zavrnitev

plačila kredita in uveljavlja druge ugovore, ki izvirajo iz pogodbe o

prodaji stvari, če blago ni dobavljeno, v primeru, ko sta ta pogodba

in kreditna pogodba med seboj povezani.

 

214.

VSL sklep II Cp 2207/2004

14.9.2005

civilno procesno pravo

VSL50996

ZPP člen 315, 315.

vmesna sodba

Sodišče z vmesno sodbo odloči le o podlagi tožbenega zahtevka, zato

se mora tako glasiti tudi izrek vmesne sodbe in vanj ne sodi

odločanje o obstoju oziroma veljavnosti poravnave, kar je v

obravnavani pravdni zadevi res predhodno vprašanje. Izrek vmesne

sodbe je treba oblikovati tako, da bo ugotovljena odškodninska

odgovornost tožene stranke za tožnikovo škodo, bodisi v celoti,

bodisi delno.

 

216.

VSL sodba in sklep II Cp 1731/2004

14.9.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50982

ZOR člen 189, 189.

odškodnina

Tožniku, ki je bil ob neupravičeni aretaciji študent, ni mogoče

odrekati njegove pravice, da po prestani kazni nadaljuje s

prekinjenim študijem in se nato zaposli v izbranem poklicu. Neumesten

je zato pritožbeni očitek, da bi se po prestani kazni lahko zaposlil

kot fizični delavec in s tem zmanjšal svojo škodo zaradi izgubljenega

zaslužka.

 

218.

VSL sklep II Cpg 764/2005

14.9.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL07031

ZIZ člen 21, 24, 58, 58/5, 21, 24, 58, 58/5.

primernost izvršilnega naslova za izvršbo - razveljavitev sklepa o izvršbi

Eno od načel izvršilnega postopka je tudi načelo stroge formalne legalitete. Sodišče je pri odločanju o tem, ali bo dovolilo izvršbo, vezano na ugotovitev, ali sta v izvršilnem naslovu navedeni obe stranki.

Sodišče prve stopnje bi lahko ustavilo izvršbo in razveljavilo sklep o izvršbi le, če bi bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da izvršba, ki še ni končana, ni dopustna (primerjaj 5. odstavek 58. člena ZIZ).

 

220.

VSL sklep II Cp 1639/2004

14.9.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO

VSL50270

ZOR člen 25, 25/3, 39, 39/1, 616, 618, 619, 620, 620/3, 25, 25/3, 39, 39/1, 616, 618, 619, 620, 620/3.

podnajemna pogodba - pogodba o delu - stvarna napaka - jamčevanje za napake - odškodninski zahtevek - kumulacija zahtevkov - prekluzivni rok za sodno varstvo

Če uveljavlja naročnik povračilo neposredne škode, to je škode, ki jo

je utrpel na sami stvari, ki je bila predmet podjemne pogodbe in ki

se kaže v zmanjšanju vrednosti stvari, ki se lahko uspešno odpravi z

uveljavljanjem pravic iz naslova odgovornosti za stvarne napake

(torej z jamčevalnim zahtevkom), gre tak zahtevek sicer pravno

opredeliti kot splošni odškodninski zahtevek, vendar pa tega

odškodninskega zahtevka po eni strani ni mogoče kumulirati z

jamčevalnimi zahtevki, po drugi strani pa veljajo skladno s sprejeto

sodno prakso ravno iz razloga, ker je to vrsto škode mogoče uspešno

odpraviti že z uveljavljanjem jamčevalnih zahtevkov, za takšne

odškodninske zahtevke isti roki kot za tipičen jamčevalni zahtevek.

Po stališču novejše pravne teorije pa je odpravo takšne škode mogoče

zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, saj je odgovornost za

stvarne napake le posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti.

Drugače velja v primeru zahteve po povračilu nadaljnje škode.