• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 19
  • >
  • >>
  • 201.
    VDS sklep Psp 434/2005
    14.9.2005
    UPRAVNI POSTOPEK
    VDS03686
    ZUP člen 87, 88, 88/1, 87, 88, 88/1. ZPIZ-1 člen 12, 249, 252, 252, 249, 12. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72, 72/1.
    rok - vročanje - zavrženje tožbe
    Po 1. odst. 88. čl. ZUP se v predsodnem postopku vročitev

    upravnega akta opravi pooblaščencu, če ga je stranka pooblastila

    za zastopanje. Če ima stranka pooblaščenca, je vročitev dokončne

    odločbe ZPIZ neposredno stranki nepravilna.

    Če se priložena vročilnica, s katero naj bi se dokazal datum in

    pravilnost vročitve, nanaša na odločbo z drugim datumom izdaje,

    ne pa datumom izdaje sporne odločbe, ni mogoče sklepati, da

    pravilnost vročitve izhaja iz vsebine listin, zbranih v sodnem in

    predsodnem postopku.

     
  • 202.
    VSL sodba I Kp 138/2005
    14.9.2005
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSL22689
    KZ člen 183, 183/1, 183, 183/1. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-11, 391, 372, 372/1, 372/1-11, 391.
    spolno nasilje
    Poljubljanje na usta, božanje po telesu (tudi mednožju preko hlačk)

    in drgnjenja obdolženca ob telo oškodovanke pomeni, da je to 42 let

    starejši obdolženec počel zaradi zadovoljitve spolnega nagona in ne

    zaradi običajnega izkazovanja pozornosti. Njegov beg, ko je bil

    zaloten pa potrjuje zaključek, da se je zavedal prepovedanosti.

    Čeprav oškodovankina izpoved ni dobesedno potrdila očitkov v obtožbi,

    ni podana bistvena kršitev določb ZKP. To je razumljivo saj otrok

    nima izkušenj in ne besednega zaklada, je pa iz njene izpovedi mogoče

    razbrati, da se obdolženec z njo ni igral ali izkazoval

    naklonjenosti, ampak je posegal v njeno spolno integriteto.

     
  • 203.
    VSL sodba I Cp 1677/2004
    14.9.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
    VSL50391
    ZZZDR člen 106, 106/1, 106, 106/1. ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2. URS člen 54, 54. ZPP člen 212, 212.
    pravica - nepremoženjska škoda - dokaz - dokazovanje škode - odškodnina
    Pravica staršev do stikov z otrokom predstavlja osebnostno pravico,

    zato je v primeru posega vanjo, če so seveda podani vsi elementi

    odškodninske odgovornosti, mogoče zahtevati odškodnino za

    nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin.

    Za ugotovitev obstoja nepremoženjske škode, stopnje bolečin in

    trajanja le-teh v primerih posegov v osebnostne pravice, je

    primerneje izvajanje dokazov z zaslišanjem oškodovanca kot pa z

    drugimi dokaznimi sredstvi (npr. postavitvijo izvedenca), saj je za

    individualizacijo pomena prizadete dobrine ključno osebno dojemanje

    oškodovanca. To pa ne pomeni, da nasprotna stranka ne bi mogla z

    drugimi dokaznimi sredstvi izpobijati oškodovančevih trditev.

    Trajanje posega v osebnostno pravico in dejstvo, da je tožniku

    nastala trajana in nepopravljiva škoda, opravičujeta odškodnino, ki

    jo je tožniku prisodilo sodišče prve stopnje.

     
  • 204.
    VSL sodba in sklep II Cp 1731/2004
    14.9.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50982
    ZOR člen 189, 189.
    odškodnina
    Tožniku, ki je bil ob neupravičeni aretaciji študent, ni mogoče

    odrekati njegove pravice, da po prestani kazni nadaljuje s

    prekinjenim študijem in se nato zaposli v izbranem poklicu. Neumesten

    je zato pritožbeni očitek, da bi se po prestani kazni lahko zaposlil

    kot fizični delavec in s tem zmanjšal svojo škodo zaradi izgubljenega

    zaslužka.

     
  • 205.
    VSL sodba I Cpg 906/2003
    14.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06242
    ZOR člen 100, 100.
    pogodba
    Nejasna določila v formularni pogodbi je treba razlagati v korist

    druge stranke, ki pogodbe ni pripravila.

     
  • 206.
    VSL sklep I Cp 1698/2005
    14.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50579
    ZTLR člen 14, 14/1, 15, 15/2, 15/3, 15/6, 16, 16/1, 14, 14/1, 15, 15/2, 15/3, 15/6, 16, 16/1. ZOR člen 219, 220, 223, 219, 220, 223. ZPP člen 311, 311/1, 319, 319/3, 324, 324/3, 311, 311/1, 319, 319/3, 324, 324/3.
    neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina
    Pritožbeno sodišče bi soglašalo, da je toženec dolžan tožnici

    nadomestiti korist od uporabe njenega solastniškega deleža, ne glede

    na to katere prostore (je) sam de facto uporablja(l), vendar le ob

    predpostavki, da bi bilo ugotovljeno, da tožnica ni soglašala z

    uporabo njenega solastniškega deleža po otrokih, še posebej zato, ker

    sta te nepremičnine (so)uporabljala s tožnico že pred njeno

    odselitvijo. Če je toženec brez tožničinega soglasja sklenil "najemno

    in darilno pogodbo", to še ne pomeni, da tožnica ni soglašala s tem,

    da sinova uporabljata njen solastniški delež. Bistvena okoliščina je

    po oceni pritožbenega sodišča, ali je tožnica privolila v svoje

    prikrajšanje. Če je tožnica soglašala, da sinova uporabljata njen

    solastniški delež, potem v skladu z načelom volenti not fit iniuria,

    ni upravičena do nadomestitve prikrajšanja.

     
  • 207.
    VSL sklep II Cp 1622/2005
    14.9.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50250
    ZPP člen 94, 137, 137/1, 180, 180/4, 94, 137, 137/1, 180, 180/4.
    pooblastilo - sodna taksa - umik tožbe
    Pritožbeno sodišče ocenjuje, da omejitev v pooblastilu, v katerem je

    navedeno, da pooblastilo ne velja za sprejem opominov za plačilo

    sodne takse, ni veljavna, zato je ni mogoče upoštevati. Kadar ima

    stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu, če ni v ZPP drugače

    določeno (1. odst. 137. čl. ZPP). Določbe o vročanju so kogentne

    narave, zato njihova uporaba ne more biti odvisna od volje strank.

    Določilo 94. čl. ZPP stranki sicer omogoča, da pooblastilo omeji,

    vendar pa se lahko taka omejitev nanaša le na posamezna procesna

    dejanja, ne pa za vročitve v zvezi s procesnimi dejanji, za katera

    pooblaščenec sicer ima pooblastilo. Plačilo sodne takse je poleg tega

    element popolnosti tožbe. Če je tožnik za vložitev tožbe pooblastil

    odvetnika, mora to pooblastilo vsebovati tudi pooblastilo za ukrepe v

    zvezi s popravo tožbe.

     
  • 208.
    VSL sodba I Cp 975/2005
    14.9.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50664
    SZ člen 5, 6, 41, 41/2, 58, 5, 6, 41, 41/2, 58, 5, 6, 41, 41/2, 58.
    stanovanjska najemna razmerja - aneks - najemna pogodba - stanovanje - ožji družinski član - izpraznitev stanovanja
    S tem, ko določba 2. odstavka 41. člena SZ dolžnost sklenitve aneksa

    oziroma pravico najemodajalca, da odkloni sklenitev aneksa k najemni

    pogodbi zaradi povečanja števila oseb v njegovem stanovanju veže na

    število oseb, za katere se šteje stanovanje primerno, napotuje na

    določbo 5. člena SZ, ki določa definicijo primernega stanovanja. Ta

    pa ne določa le razporeditve prostorov v stanovanju, temveč govori o

    primernosti stanovanja za določen krog oseb - za lastnika oziroma

    najemnika ter njune ožje družinske člane, če živijo z lastnikom

    oziroma najemnikom v skupnem gospodinjstvu. Kdo so ožji družinski

    člani lastnika oziroma najemnika pa SZ določa v 6. členu. Po določbi

    6. člena SZ med ožje družinske člane najemnika po SZ ni mogoče šteti

    tudi najemnikovega zeta in najemnikovih vnukov, razen, če so ti na

    dan uveljavitve SZ (19.10.1991) stalno, več kot dve leti, živeli v

    ekonomski skupnosti s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, a

    slednjega v konkretnem primeru tretja do peta tožena stranka sploh

    niso zatrjevale. Ker tretja do peta tožena stranka niso ožji

    družinski člani prve tožene stranke - najemnika stanovanja in ker kot

    taki neutemeljeno od tožeče stranke zahtevajo, da se najemna pogodba,

    sklenjena med tožečo stranko in prvo toženo stranko, dopolni tako, da

    se tudi te osebe navedejo kot uporabniki, tožeča stranka pa tako

    dopolnitev odklanja, druge pravne podlage za bivanje v stanovanju pa

    te osebe ne zatrjujejo, sodišče druge stopnje ugotavlja, da

    stanovanje tožeče stranke zasedajo nezakonito, zato se morajo iz

    njega izseliti.

     
  • 209.
    VSL sklep I Cp 2236/2005
    14.9.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50376
    ZPP člen 213, 213/2, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 213, 213/2, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    odškodnina za telesne bolečine - zaslišanje strank
    Prvostopenjsko sodišče je intenzivnost in trajanje tožnikovih bolečin

    zaradi poškodbe pri delu dne 6.12.1995 ugotovilo le na podlagi vrste

    poškodbe tožnika, navedene v zdravniških potrdilih, te ugotovitve pa

    je podprlo še z utemeljitvijo, da gre za splošno znano dejstvo.

    Pritožbeno sodišče dvomi v pravilnost tako ugotovljenega dejanskega

    stanja, saj intenzivnost in trajanje telesnih bolečin tožnika zaradi

    poškodbe, ki jo je ta utrpel dne 6.12.1996, ne more biti splošno

    znano dejstvo. Višino nepremoženjske škode zaradi telesnih bolečin ni

    mogoče ugotavljati brez izpovedi tožnika o tem, kakšne bolečine je

    trpel in koliko časa so trajale oziroma še trajajo. Telesne bolečine

    so namreč individualnega značaja, enaka poškodba ne povzroči pri vseh

    ljudeh tudi enakih bolečin.

     
  • 210.
    VSL sodba II Cp 564/05
    14.9.2005
    zavarovalno pravo
    VSL50961
    ZTSPOZ člen 1, 1/1, 81, 81/1, 81/2, 99, 99/1, 1, 1/1, 81, 81/1, 81/2, 99, 99/1, 1, 1/1, 81, 81/1, 81/2, 99, 99/1.
    nezavarovano vozilo - zavarovalnica - zavarovalni primer - zavarovalna družba
    Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da povzročiteljevo

    vozilo, registrirano pri Zavarovalnici M. iz S., ki je na območju

    Republike Slovenije povzročilo škodo tožeči stranki, v razmerju do

    Republike Slovenije ni imelo veljavne mednarodne listine o

    zavarovanju proti avtomobilski odgovornosti. Materialnopravno pa je

    napačen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijani vmesni

    sodbi, da je tožena stranka zavarovalna organizacija v smislu 1.

    odst. 99. člena ZTSPOZ. Zavarovalne organizacije opravljajo

    zavarovanje premoženja in oseb ter druge zavarovalne posle (1. odst.

    1. člena ZTSPOZ). Tožena stranka oziroma njen pravni prednik S. ni

    zavarovalna organizacija, niti ni to bil v času škodnega dogodka.

     
  • 211.
    VSL sklep II Cpg 764/2005
    14.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL07031
    ZIZ člen 21, 24, 58, 58/5, 21, 24, 58, 58/5.
    primernost izvršilnega naslova za izvršbo - razveljavitev sklepa o izvršbi
    Eno od načel izvršilnega postopka je tudi načelo stroge formalne legalitete. Sodišče je pri odločanju o tem, ali bo dovolilo izvršbo, vezano na ugotovitev, ali sta v izvršilnem naslovu navedeni obe stranki.

    Sodišče prve stopnje bi lahko ustavilo izvršbo in razveljavilo sklep o izvršbi le, če bi bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da izvršba, ki še ni končana, ni dopustna (primerjaj 5. odstavek 58. člena ZIZ).

     
  • 212.
    VSL sklep I Cp 4306/2005
    14.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50371
    ZIZ člen 170, 211, 272, 170, 211, 272.
    začasna odredba
    Tožnica je v postopku zavarovanja predlagala izvršilno sredstvo, ki

    bi ga lahko le v primeru, če bi v rokah že imela izvršilni naslov

    (prim. 243. člen ZIZ). Prav zaradi navedenega nesorazmerja med

    zatrjevano relativno pravico (verjetnost obstoja terjatve) in

    absolutno pravico, ki bi jo pogojevalo takšno zavarovanje, je

    zakonodajalec v zakonu tudi izrecno določil, da se z začasno odredbo

    ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja (2. odstavek 271.

    člena ZIZ).

     
  • 213.
    VDS sklep Psp 478/2005
    14.9.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03646
    ZDSS-1 člen 28, 28/3, 28/5, 28/6, 28, 28/3, 28/5, 28/6.
    umik tožbe - izostanek z naroka
    Na poravnalni narok oz. prvi narok za glavno obravnavo ni prišla

    nobena od strank, zato se je narok preložil. Čeprav se tudi

    naslednjega naroka za glavno obravnavo ni udeležila nobena

    strank, za kar niso bili izkazani upravičeni razlogi, ni mogoče

    postopati po 3. odst. 28. čl. ZDSS-1 in šteti, da je tožeča

    stranka tožbo umaknila, saj na posledice izostanka z naroka ni

    bila opozorjena v vabilu na narok v skladu s 6. odstavkom 28.

    člena ZDSS-1.

     
  • 214.
    VSL sodba I Cp 1538/2004
    14.9.2005
    civilno procesno pravo - stvarno pravo
    VSL50372
    ZTLR člen 20, 33, 20, 33.
    pridobitev lastninske pravice
    Za pridobitev lastninske pravice po določbah ZTLR je bilo treba

    dokazati enega izmed pridobitnih načinov iz 20. člena. V zemljiški

    knjigi je vpisana druga oseba kot lastnik, tožeča stranka pa tudi

    zatrjuje pridobitev lastninske pravice na podlagi adaptacije, kar ni

    veljavni pridobitni način.

     
  • 215.
    VSL Sklep II Cp 3179/2005
    14.9.2005
    razlastitev
    VSL50980
    ZIKS člen 145, 145.
    vrnitev zaplenjenega premoženja
    Po Odloku Avnoja z dne 21.11.1945 podržavljeno premoženje ne more

    biti predmet vrnitve istega premoženja na pravni podlagi 145. člena

    ZIKS, če je bila kasneje razveljavljena kazen zaplembe premoženja

    izrečena po 6.2.1945 (datum uveljavitve Odloka).

     
  • 216.
    VSL sklep III Cp 4248/2005
    14.9.2005
    zavarovanje terjatev
    VSL50749
    ZIZ člen 273, 273.
    začasna odredba - pogoj
    Ob izkazanih več let ponavljajočih se dolžnikovih posegih v zemljišče

    upnika, ta upravičeno predlaga izdajo (regulacijske) začasne odredbe

    s prepovedjo takega ravnanja do pravnomočne odločitve o negatorni

    tožbi z enakim zahtevkom.

     
  • 217.
    VSL sodba II Cp 2111/2005
    14.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50252
    ZOR člen 308, 308/1, 308, 308/1.
    nadomestna izpolnitev
    Ker toženka tožnici ni mogla vrniti posojenega denarja, sta se

    pravdni stranki dogovorili za nadomestno izpolnitev. Po določbi 1.

    odst. 308. čl. ZOR prvotna obveznost preneha, če upnik v sporazumu z

    dolžnikom sprejme kaj drugega namesto tistega, kar mu ta dolguje. Ob

    upoštevanju navedenega zakonskega določila bi toženkina obveznost

    tožnici vrniti 6.600 USD prenehala, ko ji je toženka izročila osebni

    avtomobil znamke Fiat Uno, če se ne bi pravdni stranki ustno

    dogovorili, da izročitev osebnega avtomobila predstavlja le delno

    izpolnitev.

     
  • 218.
    VSL sklep III Cp 2497/2005
    14.9.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50747
    ZIZ člen 64, 64/1, 64/2, 65, 83, 83/2, 83/3, 88, 88/2, 64, 64/1, 64/2, 65, 83, 83/2, 83/3, 88, 88/2.
    ugovor tretjega - rubež - sklep o ugovoru
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnica v ugovoru z dne

    7.10.2004 smiselno zatrjevala, da so vse stvari na naslovu X njena

    last, saj pravi, da dolžnik v njenem stanovanju na tem naslovu ne

    stanuje več, da dolžnik tam nima nobenih premičnih stvari, ki bi se

    lahko rubile ter da je tudi pričela postopek odjave njegovega

    stalnega prebivališča na tem naslovu. Pritožnica zato ima pravni

    interes za to, da kot tretja na podlagi določbe 64. člena ZIZ (Zakon

    o izvršbi in zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS,

    št. 40/2004) zahteva, da se izvršba na premične stvari na naslovu X

    izreče za nedopustno. Na takšen zaključek ne vpliva dejstvo, je bil

    rubež na premične stvari na tem naslovu že dvakrat neuspešen oziroma

    da ni bila zarubljena še nobena stvar. Po 1. in 2. odst. 64. člena

    ZIZ lahko namreč tretji vloži ugovor od izdaje sklepa o izvršbi do

    konca izvršilnega postopka in ne šele od izvedbe rubeža dalje. Ker po

    zatrjevanjih pritožnice v njenem stanovanju ni nobene dolžnikove

    stvari, le-ta gotovo ima pravni interes, da se ugotovi, ali je

    izvršba na premične stvari na tem naslovu dopustna, še pred rubežem

    teh stvari.

     
  • 219.
    VSL sodba I Cp 2167/2004
    14.9.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50560
    ZOR člen 376, 378, 376, 378.
    zastarana terjatev - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti
    Terjatev tožeče stranke zoper toženo stranko za tekoče obveznosti iz

    naslova plačevanja elektrike, vodarine in ostalega, kar se je

    zavezala tožena stranka najemodajalki - tožnici po pogodbi, pa tega

    ni plačevala niti najemodajalki niti dobaviteljem, zastara tako zoper

    dobavitelja kot tudi zoper najemodajalko, ki je kasneje te terjatve

    plačala, v enoletnem zastaralnem roku. Odškodninska terjatev

    najemodajalke za stroške pravdanja z dobaviteljem, za stroške

    tekočega vzdrževanja stanovanja, v katerem je bila neuspešna,

    pravdala pa se je, ker ji je tožena stranka zatrjevala, da so

    obveznosti plačane, pa se je to izkazalo za neresnično, in je bila

    najemodajalki s tem povzročena škoda, zastara v triletnem zastaralnem

    roku, od kar je bila pravda končana in ker je najemodajalka šele

    tedaj izvedela za obseg škode.

     
  • 220.
    VSL sodba I Kp 265/05
    14.9.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22677
    ZKP člen 354, 371, 371/1, 371/1-9, 354, 371, 371/1, 371/1-9.
    identiteta obtožbe in sodbe
    Sodišče prve stopnje s tem, ko je v konkretnem opisu glede na

    izvedene dokaze namesto očitka, da je obdolženec "večkrat udaril"

    oškodovanca, sprejelo v sodbo, da ga je udaril najmanj dvakrat, ni

    prekoračilo obtožbe.

     
  • <<
  • <
  • 11
  • od 19
  • >
  • >>