202.

VSL sodba II Cp 2111/2005

14.9.2005

obligacijsko pravo

VSL50252

ZOR člen 308, 308/1, 308, 308/1.

nadomestna izpolnitev

Ker toženka tožnici ni mogla vrniti posojenega denarja, sta se

pravdni stranki dogovorili za nadomestno izpolnitev. Po določbi 1.

odst. 308. čl. ZOR prvotna obveznost preneha, če upnik v sporazumu z

dolžnikom sprejme kaj drugega namesto tistega, kar mu ta dolguje. Ob

upoštevanju navedenega zakonskega določila bi toženkina obveznost

tožnici vrniti 6.600 USD prenehala, ko ji je toženka izročila osebni

avtomobil znamke Fiat Uno, če se ne bi pravdni stranki ustno

dogovorili, da izročitev osebnega avtomobila predstavlja le delno

izpolnitev.

 

204.

VSL sodba II Cp 1581/2004

14.9.2005

obligacijsko pravo - pogodbeno pravo

VSL50953

ZOR člen 122, 122/1, 137, 137/1, 138, 138/1, 143, 143/2, 122, 122/1, 137, 137/1, 138, 138/1, 143, 143/2. ZPotK člen 16, 16/1, 16/2, 16/3, 16, 16/1, 16/2, 16/3.

kreditna pogodba - prodajna pogodba

Skladno z določbo 1. odst. 16. člena Zakona o potrošniških kreditih

lahko potrošnik v primeru, če sklene kreditno pogodbo z namenom

financiranja nabave stvari, proti dajalcu kredita ugovarja zavrnitev

plačila kredita in uveljavlja druge ugovore, ki izvirajo iz pogodbe o

prodaji stvari, če blago ni dobavljeno, v primeru, ko sta ta pogodba

in kreditna pogodba med seboj povezani.

 

206.

VSL sklep II Cp 1639/2004

14.9.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO

VSL50270

ZOR člen 25, 25/3, 39, 39/1, 616, 618, 619, 620, 620/3, 25, 25/3, 39, 39/1, 616, 618, 619, 620, 620/3.

podnajemna pogodba - pogodba o delu - stvarna napaka - jamčevanje za napake - odškodninski zahtevek - kumulacija zahtevkov - prekluzivni rok za sodno varstvo

Če uveljavlja naročnik povračilo neposredne škode, to je škode, ki jo

je utrpel na sami stvari, ki je bila predmet podjemne pogodbe in ki

se kaže v zmanjšanju vrednosti stvari, ki se lahko uspešno odpravi z

uveljavljanjem pravic iz naslova odgovornosti za stvarne napake

(torej z jamčevalnim zahtevkom), gre tak zahtevek sicer pravno

opredeliti kot splošni odškodninski zahtevek, vendar pa tega

odškodninskega zahtevka po eni strani ni mogoče kumulirati z

jamčevalnimi zahtevki, po drugi strani pa veljajo skladno s sprejeto

sodno prakso ravno iz razloga, ker je to vrsto škode mogoče uspešno

odpraviti že z uveljavljanjem jamčevalnih zahtevkov, za takšne

odškodninske zahtevke isti roki kot za tipičen jamčevalni zahtevek.

Po stališču novejše pravne teorije pa je odpravo takšne škode mogoče

zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov, saj je odgovornost za

stvarne napake le posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti.

Drugače velja v primeru zahteve po povračilu nadaljnje škode.

 

208.

VSL sodba I Cp 2167/2004

14.9.2005

obligacijsko pravo

VSL50560

ZOR člen 376, 378, 376, 378.

zastarana terjatev - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti

Terjatev tožeče stranke zoper toženo stranko za tekoče obveznosti iz

naslova plačevanja elektrike, vodarine in ostalega, kar se je

zavezala tožena stranka najemodajalki - tožnici po pogodbi, pa tega

ni plačevala niti najemodajalki niti dobaviteljem, zastara tako zoper

dobavitelja kot tudi zoper najemodajalko, ki je kasneje te terjatve

plačala, v enoletnem zastaralnem roku. Odškodninska terjatev

najemodajalke za stroške pravdanja z dobaviteljem, za stroške

tekočega vzdrževanja stanovanja, v katerem je bila neuspešna,

pravdala pa se je, ker ji je tožena stranka zatrjevala, da so

obveznosti plačane, pa se je to izkazalo za neresnično, in je bila

najemodajalki s tem povzročena škoda, zastara v triletnem zastaralnem

roku, od kar je bila pravda končana in ker je najemodajalka šele

tedaj izvedela za obseg škode.

 

210.

VSL sodba I Kp 265/05

14.9.2005

kazensko procesno pravo

VSL22677

ZKP člen 354, 371, 371/1, 371/1-9, 354, 371, 371/1, 371/1-9.

identiteta obtožbe in sodbe

Sodišče prve stopnje s tem, ko je v konkretnem opisu glede na

izvedene dokaze namesto očitka, da je obdolženec "večkrat udaril"

oškodovanca, sprejelo v sodbo, da ga je udaril najmanj dvakrat, ni

prekoračilo obtožbe.

 

212.

VSL sklep I Cp 2236/2005

14.9.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50376

ZPP člen 213, 213/2, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 213, 213/2, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.

odškodnina za telesne bolečine - zaslišanje strank

Prvostopenjsko sodišče je intenzivnost in trajanje tožnikovih bolečin

zaradi poškodbe pri delu dne 6.12.1995 ugotovilo le na podlagi vrste

poškodbe tožnika, navedene v zdravniških potrdilih, te ugotovitve pa

je podprlo še z utemeljitvijo, da gre za splošno znano dejstvo.

Pritožbeno sodišče dvomi v pravilnost tako ugotovljenega dejanskega

stanja, saj intenzivnost in trajanje telesnih bolečin tožnika zaradi

poškodbe, ki jo je ta utrpel dne 6.12.1996, ne more biti splošno

znano dejstvo. Višino nepremoženjske škode zaradi telesnih bolečin ni

mogoče ugotavljati brez izpovedi tožnika o tem, kakšne bolečine je

trpel in koliko časa so trajale oziroma še trajajo. Telesne bolečine

so namreč individualnega značaja, enaka poškodba ne povzroči pri vseh

ljudeh tudi enakih bolečin.

 

214.

VDS sodba Psp 391/2005

14.9.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03685

ZPIZ-1 člen 60, 61, 61, 60. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1, 82, 82/1, 82/1-1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.

razporeditev na drugo delovno mesto - razporeditev na drugo delo

Po 4. čl. Pravilnika o načinu in postopku za opravljanje

preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev bi moral delodajalec

tožnika poslati na preventivni zdravstveni pregled ob

razporeditvi na drugo delovno mesto le v primeru, če bi bilo to

delovno mesto za zdravje in življenje nevarnejše od prejšnjega,

ali če bi bila na novem delovnem mestu izkazana večja

psihofizična obremenitev delavca in bi se zaradi tega zahtevala

večja zbranost, razvitejši refleksi in fizična odpornost ter bi

bile te okoliščine pogoj za varno opravljanje dela. Pri spremembi

tožnikovega delovnega razmerja ni šlo za vsebinsko spremembo dela

ali za drugo delo, pač pa za formalno spremembo delodajalca, po

razporeditvi pa je opravljal lažja dela, zato prevenitvni

zdravniški pregled ni bil potreben.

Po Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti in

kolektivni pogodbi med delavci in družbami drobnega gospodarstva

je pogoj za prevzem delavcev, da drugi delodajalec vse prevzete

delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni

izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev. Razporeditev

in sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu v prevzemni

družbi za tožnika pomeni, da je moral izpolnjevati pogoj enakih

zmožnosti, kot so se zahtevale za prejšnje delo. Če je tožena

stranka ugotovila, da za delo ob razporeditvi ni bil zmožen, je

potrebno tožnikovo delazmožnost oceniti tudi glede na prejšnje

delo, ker z razporeditvijo in zaradi razporeditve ni prišlo do

nobene spremembe glede zmožnosti za delo.

 

216.

VSL sklep II Cp 1622/2005

14.9.2005

civilno procesno pravo

VSL50250

ZPP člen 94, 137, 137/1, 180, 180/4, 94, 137, 137/1, 180, 180/4.

pooblastilo - sodna taksa - umik tožbe

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da omejitev v pooblastilu, v katerem je

navedeno, da pooblastilo ne velja za sprejem opominov za plačilo

sodne takse, ni veljavna, zato je ni mogoče upoštevati. Kadar ima

stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu, če ni v ZPP drugače

določeno (1. odst. 137. čl. ZPP). Določbe o vročanju so kogentne

narave, zato njihova uporaba ne more biti odvisna od volje strank.

Določilo 94. čl. ZPP stranki sicer omogoča, da pooblastilo omeji,

vendar pa se lahko taka omejitev nanaša le na posamezna procesna

dejanja, ne pa za vročitve v zvezi s procesnimi dejanji, za katera

pooblaščenec sicer ima pooblastilo. Plačilo sodne takse je poleg tega

element popolnosti tožbe. Če je tožnik za vložitev tožbe pooblastil

odvetnika, mora to pooblastilo vsebovati tudi pooblastilo za ukrepe v

zvezi s popravo tožbe.

 

218.

VSL sklep I Cp 1929/2005

14.9.2005

obligacijsko pravo

VSL50582

ZOR člen 281, 285, 281, 285.

izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - rok

V 285. čl. ZOR je določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo za

izpodbijanje. Navedeno zakonsko določilo pravi, da se izpodbojna

tožba v primeru razpolaganja iz 1. odst. 281. čl. lahko vloži v enem

letu, v drugih primerih pa v treh letih. Citirano določbo je treba

razlagati tako, da je rok za vložitev tožbe za izpodbijanje odplačnih

dolžnikovih razpolaganj eno leto ne glede na to, ali je pridobitelj

sorodnik ali ne, rok za vložitev tožbe za izpodbijanje neodplačnih

dolžnikovih razpolaganj pa je v vsakem primeru tri leta.

 

220.

VSL sodba II Cp 999/2005

14.9.2005

stanovanjsko pravo

VSL50973

SZ člen 53, 56, 58, 53, 56, 58.

smrt najemnika

Dejstvo, da je bil toženec v najemni pogodbi, sklenjeni dne 24.7.1994

med tožniki kot lastniki stanovanja in toženčevim očetom A. Š. kot

najemnikom, naveden kot uporabnik stanovanja, ne pomeni, da se

najemno razmerje po smrti najemnika avtomatično prenese na

dotedanjega uporabnika in da ima on enake pravice, kot jih je imel

najemnik.