ZZZDR člen 6, 119, 120, 154, 157, 158. ZSV člen 86, 88.
odvzem mladoletnih otrok - namestitev otrok v rejniško družino
Izpodbijana odločitev o dodelitvi otrok k posameznim (petim) rejniškim družinam temelji na ugotovitvah strokovnega tima za družino, ki ga sestavljalo za navedeno področje strokovne osebe. Izpodbijana odločitev je bila sprejeta ob upoštevanju ugotovljenih možnosti in ob sprejeti strokovni oceni, katera družina je najbolj primerna za posameznega otroka. Tudi po presoji sodišča je izpodbijana odločitev najprimernejša glede na v postopku ugotovljeno visoko stopnjo ogroženosti mladoletnih otrok ter v postopku ugotovljene možnosti.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - preklic pooblastila
Tožnik meni, da je bilo delo odvetnice v primeru njegovega zastopanja nestrokovno in nezakonito, vendar pa ne samo, da je tožnik sam (po enem tednu) preklical svoj preklic pooblastila, temveč tudi v tožbi ne navaja nobenih konkretnih navedb, na podlagi katerih bi bilo mogoče te njegove trditve preizkusiti in zaradi katerih odvetnica ne bi bila upravičena do nagrade in potrebnih izdatkov zastopanja.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - stroškovnik o opravljenih storitvah
Stališča toženca v zvezi z dodatnimi stroški sodišče ne more preizkusiti, saj iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, na katere storitve v dodatnih stroškovnikih (in na podlagi katere vloge), se stališče, ki mu tožnik ugovarja, nanaša.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverna posest - očitno nerazumna zadeva -
Priposestvovanje v času, ko je bila nepremičnina družbena last, ni bilo mogoče . Glede dobrovernosti v obdobju po izdaji denacionalizacijske odločbe, s katero je bila nepremičnina vrnjena družini D., pa je tožena stranka zaslišala prvega tožnika. Iz njegove izpovedbe jasno sledi, da so tožniki od konca devetdesetih let dalje vedeli, kdo je lastnik zemlje, na kateri živijo. Navedeno izjavo tožniki v tožbi sicer deloma spreminjajo in trdijo, da vse do leta 2009 niso vedeli za lastnika nepremičnine.
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi organ za brezplačno pomoč pri odločanju moral upoštevati predpise, ki Romom zagotavljajo posebno zaščito. Ne ZRomS-1 ne ZBPP Romom ne dajeta dodatnih pravic v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Organ za brezplačno pravno pomoč tako ni imel pravne podlage za drugačno obravnavo njihove prošnje, kot jo določa ZBPP, ali celo za ugoditev prošnji mimo zakonsko določenih pogojev. Da bi bilo v postopku kršeno temeljno načelo varstva pravic stranke iz 7. člena ZUP, pa iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe ne izhaja.
DDV - dodatna odmera DDV - nedobrovernost - povezane družbe - zloraba predpisov
V zadevi ne gre za to, da se tožniku očitajo nepravilnosti na strani izdajateljev računov oz. da se tožniku očita poslovanje z "missing trader" družbami, temveč se mu očita nedobrovernost na podlagi objektivnih okoliščin konkretnih poslov, ki jih je davčni organ pojasnil v okviru vsake transakcije, ki se tudi ne bi zgodile na ta način, kot so se, če bi v posel vstopale družbe, ki ne bi bile povezane. Prav tako ni podan ekonomski smisel poslov in da storitve oz. nabave niso bile opravljene. Gre za transakcije, ki pomenijo tudi zlorabo predpisov.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - rok za vračilo napotnice - začetek teka roka za vračilo napotnice - zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji - zaključek storitve
Za zadnje dejanje - zadnjo storitev, ko je BPP dodeljena za pravdni postopek na prvi stopnji, je treba šteti, ko stranka prejme sodbo sodišča prve stopnje, in ne, kot se je postavil na stališče organ, zaključek glavne obravnave, na kateri je tožnik kot pooblaščenec stranke razpravljajočemu sodišču izročil stroškovnik.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - javna prireditev - že izvedena javna prireditev - izpodbojna tožba
Javna prireditev, v zvezi s katero je vložena predmetna tožba, je bila izvedena preden je bilo z odločbo toženke izdano dovoljenje za izvedbo javne prireditve odpravljeno in preden je bil v ponovljenem postopku izdan izpodbijani sklep, torej, da je bila predmetna tožba vložena po tem, ko je bila javna prireditev že izvedena.
odvetnik - izbris iz imenika odvetnikov - disciplinski ukrep - pogoji za izbris
Sodišče se strinja z zaključkom toženke, da so podani pogoji za izbris tožnice iz imenika odvetnikov, kljub njenemu 21-letnem delovanju na tem področju, saj mora biti odvetnik (kot del pravosodja) vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica ter mora svoje delo opravljati strokovno in profesionalno. Takega delovanja pa tožnica s svojimi ravnanji ni izkazala.
ZUreP-1 člen 93, 110. EZ člen 59, 59/1. ZPNačrt člen 109.
razlastitev - ustanovitev služnosti v javno korist - javna korist - rekonstrukcija daljnovoda - gradnja novega daljnovoda
Organ je tekom razlastitvenega postopka ves čas dolžan preverjati, ali je javna korist podana.
V predlogu za omejitev lastninske pravice predviden gradbeni namen ne šteje za vzdrževalna dela (tožnik je javno korist utemeljeval na podlagi Uredbe o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike). Sam tožnik je namreč v predlogu navedel, da bo obstoječe stebre zamenjal in postavil nove (višje za 1/3), nanje pa obesil trifazni daljnovodni sistem vodnikov. Ker je daljnovod kot objekt celota stebrov in električnih vodov, sodišče ostaja pri svojem stališču, da gre v obravnavanem primeru za gradnjo novega daljnovoda.
Pa tudi če bi šlo v obravnavanem primeru za rekonstrukcijo, kot predvideno gradnjo opredeljuje Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice, na katerega se sklicuje tožnik v tožbi, sodišče tožniku ne more slediti, da je javna korist izkazana. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice zgolj načelno opredeljuje v strateškem delu OPN, da je predvidena rekonstrukcija predmetnega daljnovoda, niso pa nepremičnine, za katere je bil vložen zahtevek za ustanovitev služnosti, navedene v strateškem delu, niti niso določene v grafičnem delu navedenega OPN na način, da bi jih bilo mogoče identificirati v zemljiškem katastru, kot to izrecno zahteva 109. člen ZPNačrt (drugače tudi ne izkazuje mapna kopija, ki jo je tožnik predložil tožbi, saj iz nje niti ne izhaja, da je iz grafičnega dela Odloka). Konkretna nepremičnina, za katero je bil vložen zahtevek za ustanovitev služnosti, v citiranem odloku ni navedena v smislu 109. člena ZPNačrt.
tožba v upravnem sporu - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - jezik v postopku - zavrženje tožbe
Sodišče je dne 9. 12. 2016 prejelo vlogo tožnika, ki je sestavljena v tujem jeziku, iz nje pa ne izhaja, da bi tožnik imenoval svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in o tem pisno seznanil sodišče, vloge pa tudi ni mogoče šteti kot predložitev slovenskega prevoda tožbe, opremljenega z lastnoročnim podpisom tožnika. Tožnik tako do 30. 12. 2016, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravil pomanjkljivosti tožbe, kot mu je to naložilo sodišče.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2, 68/2-1, 68/2-4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska Uredba III - nevarnost pobega
Tožena stranka je zelo natančno obrazložila, zakaj je presodila, da najmanj 3., 4. in 5. alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 ustrezajo objektivnim kriterijem za opredelitev pojma nevarnosti pobega. Navedla je, da je šlo po njenem mnenju za nesodelovanje v postopku v Bolgariji (5. alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2), nadalje je navedla, da je tožnik podal namero zaprositi za mednarodno zaščito šele po 12 dneh bivanja v Centru za tujce in da slednje kaže na begosumnost, ki je določena v 4. alineji drugega odstavka 68. člena Ztuj-2, in navedla je, da je v Slovenijo vstopil na nedovoljen način, kar predstavlja okoliščino, ki utemeljuje nevarnost pobega in je določena v 1. alineji drugega odstavka 68. člena ZTuj-2.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZUP člen 9.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - pravica do izjave
Tožnik je že v prošnji za mednarodno zaščito navajal, kakšne so razmere v Bolgariji ter nasilje, ki so mu bili izpostavljeni. Kljub temu se tožena stranka do njegovih navedb ni opredelila, zaključek tožene stranke pa tako ni obrazložen ter se izpodbijane odločitve v omenjenem delu ne da preizkusiti. Izpodbijane odločitve se zato v navedenem delu, ki pa je v zadevi bistvenega pomena, ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
Tožnik tekom postopka ni bil vprašan o bistvenih okoliščinah, na katere tožena stranka opira svojo odločitev. Tožena stranka je brez ugotavljanja dodatnih okoliščin ocenila, da je Bolgarijo zapustil po lastni volji in da v to ni bil prisiljen. Vse to pa so po presoji sodišča razlogi, ki bi lahko kazali na to, da tožniku ni mogoče očitati nesodelovanja v postopku samo zato, ker je v Bolgariji zaprosil za mednarodno zaščito, pa jo je zapustil, še preden je bilo o njegovi prošnji odločeno.
Zgolj dejstvo, da je tožnik prehajal meje držav na nedovoljen način, samo po sebi še ne more utemeljevati zaključka, da je podana njegova znatna begosumnost in da bi ga bilo zato potrebno skladno z Uredbo Dublin III pridržati, da ne bi preprečil vračanja odgovorni državi članici.
ZUP člen 125, 128. ZDavP-2 člen 107. ZPIUOD člen 4.
odpis dolga - odpust davčnih obveznosti - zahtevek stranke - globa
Tožena stranka ima prav, ko ugotavlja, da je lahko odločitev sprejela le na podlagi ZPIUOD ter da v tem postopku ni imela podlage, da bi o tožničinem dolgu odločala po določbi 107. člena ZDavP-2, pač pa da lahko o morebitnem odpisu dolga po tej določbi odloča le v drugem, ne pa v konkretnem postopku. Ne gre torej za arbitrarnost tožene stranke, kot to trdi tožnica, niti ji s takim odločanjem niso bile kršene njene ustavne pravice, pač pa tožena stranka zgolj odločala v mejah postavljenega zahtevka, torej odločala skladno z določbo 128. člena ZUP.
Po določbi 4. člena ZPIUOD je namreč dopusten le odpust dolgov iz naslova davčne obveznosti dolžnika, med te pa ne sodijo neporavnane globe, izrečene zaradi storjenih prekrškov. Tudi ZP-1, ki ureja prekrškovni postopek in postopek izterjave neporavnanih glob, njihovega odpisa ne pozna.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega
Na tožnikovo begosumnost kažejo njegova dejanja in navedbe v dosedanjem postopku, zlasti dejstvo, da je tožnik zaprosil za mednarodno zaščito že v Bolgariji in da je Bolgarijo samovoljno zapustil pred končanim postopkom, v povezavi z okoliščino, da je njegov cilj Italija, kar vse sodišče utrjuje v prepričanju, da bi v primeru, če bi to možnost imel, tožnik kljub vloženi prošnji za mednarodno zaščito, območje v Slovenije, enako kot je to storil v Bolgariji, zapustil.
Tožnikovi opisi dogajanja o nevzdržnih razmerah v bolgarskih begunskih centrih so splošni in obenem nepreverljivi in kot takšni ne presojo razlogov ta tožnikov pobeg iz begunskega centra v Bolgariji in s tem za očitano nesodelovanje v postopku ne morejo imeti odločilnega vpliva.
Ob ugotovljenem obstoju znatne nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, je šteti ukrep pridržanja za legitimen in v konkretnem primeru, z ozirom na razmere v Azilnem domu, tudi nujen za izvršitev namena, zaradi katerega je bil izrečen.
Uredba (EU) št. 604/2013 št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/4. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2, 68/2-4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - predaja odgovorni državni članici - Dublinska uredba III
Na tožnikovo znatno begosumnost kažejo njegova dejanja in navedbe v dosedanjem postopku, zlasti dejstvo, da je tožnik, čeprav je prošnjo za mednarodno zaščito vložil v Bolgariji, državo zapustil in prišel v Republiko Slovenijo, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, in to šele po tem, ko ga je prijela policija, kar kaže na to, da v Sloveniji ni imel namena ostati. Iz navedb tožnika namreč sledi, da je bila njegova ciljna država Francija, da je bila celotna ilegalna pot tožnika od doma do Francije plačana vnaprej, da je po prijetju bolgarske policije za azil zaprosil izključno zaradi premestitve iz zaprtega v odprti kamp, kar mu je omogočilo nadaljevanje načrtovane in kot navedeno, že plačane poti v smeri ciljne države, ki je bilo tožniku s prijetjem slovenske policije ponovno onemogočeno. Tožnikovo nadaljnje ravnanje zato sodišče ocenjuje zgolj kot poskus dosege prostega gibanja, ki bi mu omogočilo odhod v smeri druge, ciljne države.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - bruto tlorisna površina objekta - tožbena novota
Tožnik je šele v tožbi oporekal ugotovljenim dimenzijam objekta, četudi bi to lahko storil že v izjasnitvi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah v postopku pri prvostopenjskem organu ali kasneje v pritožbi. Prav tako je šele v tožbi zatrjeval, da stavba nima podstrešja, pač pa da gre za konstrukcijski element strehe, četudi bi to lahko storil vsaj v pritožbenem postopku. Oba tožbena ugovora sta torej tožbeni novoti, ki ju tožnik v upravnem postopku ni uveljavljal,četudi je to možnost imel. To pa pomeni, da teh navedb, skladno z določbo tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, v postopku upravnega spora ni dopustno upoštevati.
koncesija - javni poziv - podelitev začasne koncesije - skrajšani ugotovitveni postopek - napaka pri navedbi datuma rojstva delavca
V obravnavani zadevi je tožena stranka ugotovila, da delavca z imenom in priimkom in datumom rojstva, kot ga je v prijavi navedla tožeča stranka, ni v uradni evidenci zaposlenih oseb. Tožena stranka ni mogla vedeti, da je šlo za pomoto pri navedbi datuma rojstva, saj prijava delavca ZZZS zahtevi za podelitev koncesije ni bila priložena, ampak jo je tožeča stranka priložila šele skupaj s tožbo. Šele, če bi bile toženi stranki pred sprejemom odločitve lahko znane okoliščine, ki bi kazale na očitno pomoto v podatkih, bi imel organ dolžnost, da pozove stranko, da potrdi pravilnost podatkov.
Izrek je v nasprotju z obrazložitvijo in se zato izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.
Glede na določila odloka se taksa za poslovne prostore ne more odmeriti, saj je na tem mestu izrecno našteto, za kaj vse se lahko odmeri občinska taksa. Res je navedeno tudi parkiranje na javnih površinah, vendar bi potem to moralo biti navedeno v izreku odločbe, v obrazložitvi odločbe pa bi moral prvostopenjski organ pojasniti, na podlagi česa je prišel do zaključka, da tožeča stranka sploh uporablja javne površine za parkiranje avtomobilov. Pojasniti bi moral, na podlagi kakšnih ugotovitev oziroma katerih določil odloka je prišel do tega zaključka.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska Uredba III - nevarnost pobega
Toženka je pravilno ugotovila, da je v tožnikovemu primeru podana znatna nevarnost, da bo tožnik pobegnil in samovoljno zapustil Republiko Slovenijo, če ne bo pridržan v Centru za tujce.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - osebni stečaj
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da znaša ugotovljeni tožnikov mesečni dohodek 677,51 EUR, čemur tožnik v tožbi niti ne ugovarja. Navedba tožnika, da naj bi se zoper njega vodil osebni stečaj in da je v teku preizkusna doba za odpust obveznosti po ZFPPIPP, na odločitev v stvari ne more vplivati.