davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznan odhodek - davčna osnova - prikrito izplačilo dobička
Med odhodke davčnega zavezanca se lahko vštevajo samo tisti odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov (prvi odstavek 29. člena ZDDPO-2). V skladu s 77. členom ZDavP-2 pa davčni zavezanec dokazuje svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Namen BPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč pri tem finančni pogoj in t.i. objektivni pogoj. Slednjega pa določa prav 24. člen ZBPP. Kot izhaja iz navedene določbe, se prošnja za odobritev BPP zavrne, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Ta okoliščina mora torej biti očitna, pri tem pa mora biti obrazložitev podana tako, da je iz nje razvidno, da prosilec nima prav nobenih izgledov za uspeh. Očitno pomeni, da je spoznavno na prvi pogled. Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti.
Posebna natečajna komisija je strokovno usposobljenost tožnika presojala v skladu s Standardi ter na podlagi razgovora in predložene dokumentacije in ugotovila, da tožnik z vidika elementa "Kakovost izkušenj pri delu, vodenju in upravljanju" iz prvega sklopa: "Izkušnje in menedžerske sposobnosti", ni ustrezen.
sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep
S sklepi o prekinitvi postopka se ne odloča o nobeni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, temveč gre izključno za odločitev, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka in je torej procesne narave.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - pravna podlaga za odmero - zahteva za obnovo kazenskega postopka
Obnova kazenskega postopka je eno izmed izrednih pravnih sredstev, zato je tudi po presoji sodišča organ za BPP tožniku pravilno odmeril nagrado in stroške zastopanja po predhodno veljavnem ZOdvC glede na drugi odstavek 20. člena OT, saj gre za enega izmed nadaljnjih postopkov s pravnimi sredstvi.
revidiranje - izrek opomina - ocenjevanje vrednosti podjetij
Tožnica z izvedenimi postopki ocenjevanja diskontne mere ni zbrala zadostnih dokazov, s katerimi bi bila zagotovljena ustrezna podpora za ocenjevanje vrednosti in je napačno izračunala diskontno mero, kar se je odrazilo v napačno ocenjeni vrednosti lastniškega kapitala. S tem je tudi po presoji sodišča kršila 88. člen ZRev-2. Zatrjevanje tožnice, da gre (le) za tehnično napako, po povedanem tudi po presoji sodišča ne drži, kar je toženka obrazloženo tudi pojasnila in se pri tem opredelila tudi do razlogov tožnice. Sodišče v obravnavani zadevi ne dvomi v pravilnost razlage pravil stroke s strani toženke kot sektorskega regulatorja. Uporabniki računovodskih izkazov so bili zavedeni na način, da jim je v letnem poročilu predstavljeno, da znaša nadomestljiva vrednost 9,8 mio EUR, kar je bistveno več kot ta dejansko znaša (6,9 mio EUR). Ob tem pa sodišče še dodaja, da se tožnica v tem postopku nadzora ne more uspešno sklicevati na to, kakšno odločitev je sprejelo poslovodstvo naročnika v zvezi s presojo potrebe po slabitvi in da ni prišlo do oškodovanja naročnika, saj se v tem postopku presoja tožničina poklicna skrbnost in spoštovanje pravil ocenjevanja vrednosti.
Zgolj navedba v obrazložitvi, da ''ministrstvo ugotavlja, da je C.C. izpolnjevala pogoje po FIP v povezavi z Zakonom o prijavi in UVEG za pridobitev odškodnine za odvzeto premoženje od Republike Avstrije, saj je bila v posledici končanja 2. svetovne vojne l. 1946 izgnana v Avstrijo (pregnanka/pregnanska škoda),'' ne zadosti standardu obrazložitve iz 209. člena ZUP/86 v zvezi s 6. členom ZDen (oziroma 214. členom ZUP).
denacionalizacija - vrnitev premoženja - obnova postopka - sprememba zahtevka - soglasje stranke z nasprotnim interesom
Ker vlagatelj ni spremenil zahtevka za denacionalizacijo, soglasje tožnika za odločanje v obnovljenem postopku ni bilo potrebno in tožnik zato neutemeljeno ugovarja, da je bila pozitivna odločitev o vrnjenem premoženju sprejeta brez njegovega obveznega soglasja.
Izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ izdal v obnovljenem postopku. V postopku obnove je pred izpodbijano odločbo o istem denacionalizacijskem premoženju prvič odločil z odločbo z dne 14. 5. 2004 - vrnil premoženje v naravi, vendar tudi pri izdaji te odločbe, ki je bila izrečena za nično, v delu, ki se nanaša na vračilo nepremičnega premoženja, ni upošteval določbe prvega odstavka 270. člena ZUP.
Pogoji javnega razpisa so bili določeni za vse prijavitelje enako, zato ni bilo kršeno načelo enake obravnave vseh vlagateljev, kot tudi ne načelo zakonitosti. Z Javnim razpisom so bili jasno določeni pogoji za sofinanciranje, zato so neutemeljeni tudi ugovori tožeče stranke, da pomeni izpodbijana odločitev kršitev načela sorazmernosti oziroma proporcionalnosti. V postopku tudi niso bile storjene bistvene kršitve pravil postopka. Neutemeljeno je namreč sklicevanje tožeče stranke, da bi jo morala tožena stranka v postopku pozvati, v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP (da bi vlogo popravila v zvezi z neupravičenimi stroški) ter da bi na ta način postopala v skladu s prvim odstavkom 138. člena ZUP. Določba 67. člena ZUP se namreč nanaša na nepopolne vloge. V obravnavanem primeru pa je tožeča stranka na predmetnem javnem razpisu uveljavljala stroške, ki jih ne bi smela uveljavljati. Iz drugega odstavka 10. člena Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog pa celo izhaja, da prijavitelj v dopolnitvi vloge ne sme spreminjati: - višine zaprošenih sredstev, - tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge, - tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivati na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je naročnik prejel v postopku dodelitve sredstev.
varstvo konkurence - izločitev uradne osebe - dvom v nepristranost uradne osebe
Iz v tožbi očitanih nezakonitosti in zatrjevane neenake obravnave ni razvidno, natančno kako naj bi ravnanja A.A. kazala na njeno pristransko prepričanje o izidu postopka pred toženko, tako da bi bilo treba to uradno osebo izločiti iz postopka.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo
Obveznost plačila RTV prispevka predpisana z zakonom. Zavezanci za plačilo prispevka ne vstopijo v razmerje z RTV na podlagi avtonomne volje s pogodbo, temveč so zavezanci po samem zakonu in lahko z izjavo le ovržejo zakonsko domnevo, da posedujejo TV sprejemnik.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-7, 153, 153/2, 162a, 162a/1.
kolektivno upravljanje avtorske pravice - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - delitev nadomestil za uporabo avtorskih del
Glede na kogentne določbe 7. točke prvega odstavka 146. člena ZASP se morajo zbrana sredstva za avtorske honorarje imetnikom pravic deliti v skladu pravili delitve, ki so določena vnaprej. Sodišče meni, da je določbo treba razlagati v pomenu, da se pravila delitve zbranih sredstev ne nanašajo samo na višino zneska, ki ga prejme posamezen upravičenec, pač pa tudi na sam postopek delitve sredstev. Ta mora biti vnaprej določen tako, da so izključene nejasnosti oziroma da je za naslovnike način izplačevanja sredstev pregleden, pričakovan.
ZPOmK-1 člen 9. ZUP člen 260, 260/1, 260/4, 267, 267/1.
varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - sprememba sodne prakse - kršitev materialnega predpisa - zavrženje predloga za obnovo postopka
Sodišče se strinja s toženko, da sodba Sodišča EU C-347/14 ne predstavlja novega dejstva oziroma novega dokaza po 1. točki 260. člena ZUP. S to sodbo je namreč Sodišče EU razlagalo pravo Skupnosti, saj je sprejelo materialnopravno stališče v zvezi z uporabo Direktive AVMS. Gre torej za spremembo sodne prakse, kar pa ni ne novo dejstvo in ne nov dokaz.
Izpodbijana odločba oziroma njena obrazložitev vseh elementov, ki jih zahteva zakon, nima. Čeprav bi po izrecni določbi drugega odstavka 45. člena ZOPNN morala vsebovati obrazložitev izračuna višine dodeljenih sredstev državnega proračuna, je v tem pogledu tako z dejanskega kot s pravnega vidika pomanjkljiva. Toženka obrazložitve izpodbijane odločbe ne more nadomestiti s sklicevanjem na razloge začasne odločbe.
ZKme-1 člen 27. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2011 - 2013 člen 121, 127a.
nepovratna sredstva - vračilo sredstev - obveznost poročanja - rok za predložitev poročila - zamuda roka
Tožnica do 31. marca 2015 ni oddala poročila glede doseganja ciljev naložbe za leto 2014, tudi po tem, ko ji je bil 4. 5. 2015 vročen poziv Agencije, naj poročilo predloži v 8 dneh, z opozorilom na posledico, ki sicer sledi, tega v danem roku (ki se je iztekel 8. 5. 2015) ni storila. Kot sama navaja, je poročilo oddala šele 31. 7. 2015. Zato ji je bilo na podlagi tretjega odstavka 127a. člena Uredbe PRP utemeljeno naloženo, da vrne pet odstotkov prejetih sredstev.
razveljavitev zakupne pogodbe - stvarna pristojnost - tožba zaradi molka organa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt poslovanja občine
Upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o 1. točki tožbenega zahtevka, to je za odločanje o zahtevi tožnikov za razveljavitev zakupne pogodbe in tudi ne za ugotovitev, da s sprejemom ponudbe ni prišlo do sklenitve pogodbe.
Sodišče je tožbo tožnikov v 2. točki tožbenega zahtevka (to je v delu, kjer tožnika zahtevata, da sodišče toženi stranki naloži, da mora v roku 60 dni od prejema sodbe izdati upravni akt, s katerim bo odločila o vseh vlogah o sprejemih ponudb za zakup zemljišč) zavrglo. V obravnavanem primeru ne gre za izdajo upravnega akta, torej akta, ki bi ga morala tožena stranka izdati v okviru izvrševanja upravne funkcije, pač pa za akt poslovanja občine po postopku za razpolaganje z njenim stvarnim premoženjem, to je po postopku, ki ga določa ZSPDSLS. Aktov poslovanja pa ni mogoče šteti za upravne akte, saj se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi oseb na področju upravnega prava.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujca - podaljšanje dovoljenja - pogoji za podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - davčni dolg
Tožniku je bilo v preteklosti že večkrat podaljšano dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve in s tem dana možnost pridobivanja finančnih sredstev, tudi za poravnavo obveznosti do države, vendar pa je očitno vsa pridobljena sredstva porabil izključno za sebe in svojo družino. Tožnik je imel v vsem tem času več možnosti, da bi svoje obveznosti poravnal ali pa izkazal vsaj pripravljenost, da bi to storil (na primer, lahko bi zaprosil za poravnavo obveznosti v obrokih), pa tega ni storil niti po tem, ko ga je tožena stranka seznanila s svojimi ugotovitvami in tem, da neplačilo davčnih obveznosti šteje kot razlog za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, torej kot razlog za zavrnitev prošnje za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca.
ZIN člen 24. ZUP člen 43, 43/2, 129, 129/1, 129/1-2, 129/1-4, 237, 237/1, 237/1-2, 237/2, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stranka v postopku - pridobitev položaja stranskega udeleženca - prijavitelj - ustavitev inšpekcijskega postopka
Prijavitelj, ki želi imeti položaj stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, mora izkazati, da je inšpektor s svojim ukrepom posegel v pravice, dolžnosti ali pravne koristi prijavitelja.
tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj v RS - tuji odvetnik - zavrženje tožbe
Tožnik v postavljenem roku pomanjkljivosti tožbe ni odpravil in ni imenoval pooblaščenca za sprejem pisanj v Sloveniji, zato je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in prvim odstavkom 31. člena ZUS-1.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv redni profesor - avtonomija univerze - smiselna uporabo določb ZUP - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve akta organa mora razvidno, kaj je v razpravi o kandidaturi pretehtalo argumente tako, da je bil izid glasovanja na senatu univerze negativen za tožnico in da ti razlogi ne smejo biti v nasprotju z namenom, zaradi katerega je zakonodajalec dal univerzi pooblastilo za avtonomno, vendar do neke mere pravno vezano odločanje, da morajo biti razlogi v skladu z zakonom in objavljenimi merili, in v okviru tega je posebej pomembno, da ni dvoma o nedopustni diskriminaciji. Iz vsebine izpodbijanega akta v konkretnem primeru očitno izhaja, da obrazložitev ne ustreza zgoraj postavljenim kriterijem argumentiranega odločanja, pri čemer je za ugoditev tožbi pomembno tudi ustaljeno stališče upravno-sodne prakse, da tožena stranka bistvenih elementov obrazložitve odločbe, če le ti manjkajo v izpodbijanem aktu, ne more nadomestiti v odgovoru na tožbo, da bi na tej podlagi odločba ostala v veljavi.