brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - pravna podlaga za odmero - zahteva za obnovo kazenskega postopka
Obnova kazenskega postopka je eno izmed izrednih pravnih sredstev, zato je tudi po presoji sodišča organ za BPP tožniku pravilno odmeril nagrado in stroške zastopanja po predhodno veljavnem ZOdvC glede na drugi odstavek 20. člena OT, saj gre za enega izmed nadaljnjih postopkov s pravnimi sredstvi.
denacionalizacija - vrnitev premoženja - obnova postopka - sprememba zahtevka - soglasje stranke z nasprotnim interesom
Ker vlagatelj ni spremenil zahtevka za denacionalizacijo, soglasje tožnika za odločanje v obnovljenem postopku ni bilo potrebno in tožnik zato neutemeljeno ugovarja, da je bila pozitivna odločitev o vrnjenem premoženju sprejeta brez njegovega obveznega soglasja.
Izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ izdal v obnovljenem postopku. V postopku obnove je pred izpodbijano odločbo o istem denacionalizacijskem premoženju prvič odločil z odločbo z dne 14. 5. 2004 - vrnil premoženje v naravi, vendar tudi pri izdaji te odločbe, ki je bila izrečena za nično, v delu, ki se nanaša na vračilo nepremičnega premoženja, ni upošteval določbe prvega odstavka 270. člena ZUP.
Zgolj navedba v obrazložitvi, da ''ministrstvo ugotavlja, da je C.C. izpolnjevala pogoje po FIP v povezavi z Zakonom o prijavi in UVEG za pridobitev odškodnine za odvzeto premoženje od Republike Avstrije, saj je bila v posledici končanja 2. svetovne vojne l. 1946 izgnana v Avstrijo (pregnanka/pregnanska škoda),'' ne zadosti standardu obrazložitve iz 209. člena ZUP/86 v zvezi s 6. členom ZDen (oziroma 214. členom ZUP).
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-7, 153, 153/2, 162a, 162a/1.
kolektivno upravljanje avtorske pravice - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - delitev nadomestil za uporabo avtorskih del
Glede na kogentne določbe 7. točke prvega odstavka 146. člena ZASP se morajo zbrana sredstva za avtorske honorarje imetnikom pravic deliti v skladu pravili delitve, ki so določena vnaprej. Sodišče meni, da je določbo treba razlagati v pomenu, da se pravila delitve zbranih sredstev ne nanašajo samo na višino zneska, ki ga prejme posamezen upravičenec, pač pa tudi na sam postopek delitve sredstev. Ta mora biti vnaprej določen tako, da so izključene nejasnosti oziroma da je za naslovnike način izplačevanja sredstev pregleden, pričakovan.
Posebna natečajna komisija je strokovno usposobljenost tožnika presojala v skladu s Standardi ter na podlagi razgovora in predložene dokumentacije in ugotovila, da tožnik z vidika elementa "Kakovost izkušenj pri delu, vodenju in upravljanju" iz prvega sklopa: "Izkušnje in menedžerske sposobnosti", ni ustrezen.
sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep
S sklepi o prekinitvi postopka se ne odloča o nobeni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, temveč gre izključno za odločitev, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka in je torej procesne narave.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznan odhodek - davčna osnova - prikrito izplačilo dobička
Med odhodke davčnega zavezanca se lahko vštevajo samo tisti odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov (prvi odstavek 29. člena ZDDPO-2). V skladu s 77. členom ZDavP-2 pa davčni zavezanec dokazuje svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo.
davek od dohodkov pravnih oseb - transferne cene - povezane osebe - rezident - rezident druge države
Ko gre za povezani osebi v smislu prvega odstavka 16. člena ZDPPO-2, se po četrtem odstavku tega člena ZDDPO-2 pri ugotavljanju odhodkov davčnega zavezanca upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen, določenih na način iz petega odstavka tega člena ZDDPO-2.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo
Obveznost plačila RTV prispevka predpisana z zakonom. Zavezanci za plačilo prispevka ne vstopijo v razmerje z RTV na podlagi avtonomne volje s pogodbo, temveč so zavezanci po samem zakonu in lahko z izjavo le ovržejo zakonsko domnevo, da posedujejo TV sprejemnik.
ZPOmK-1 člen 9. ZUP člen 260, 260/1, 260/4, 267, 267/1.
varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - sprememba sodne prakse - kršitev materialnega predpisa - zavrženje predloga za obnovo postopka
Sodišče se strinja s toženko, da sodba Sodišča EU C-347/14 ne predstavlja novega dejstva oziroma novega dokaza po 1. točki 260. člena ZUP. S to sodbo je namreč Sodišče EU razlagalo pravo Skupnosti, saj je sprejelo materialnopravno stališče v zvezi z uporabo Direktive AVMS. Gre torej za spremembo sodne prakse, kar pa ni ne novo dejstvo in ne nov dokaz.
varstvo konkurence - izločitev uradne osebe - dvom v nepristranost uradne osebe
Iz v tožbi očitanih nezakonitosti in zatrjevane neenake obravnave ni razvidno, natančno kako naj bi ravnanja A.A. kazala na njeno pristransko prepričanje o izidu postopka pred toženko, tako da bi bilo treba to uradno osebo izločiti iz postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Namen BPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč pri tem finančni pogoj in t.i. objektivni pogoj. Slednjega pa določa prav 24. člen ZBPP. Kot izhaja iz navedene določbe, se prošnja za odobritev BPP zavrne, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Ta okoliščina mora torej biti očitna, pri tem pa mora biti obrazložitev podana tako, da je iz nje razvidno, da prosilec nima prav nobenih izgledov za uspeh. Očitno pomeni, da je spoznavno na prvi pogled. Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti.
Pogoji javnega razpisa so bili določeni za vse prijavitelje enako, zato ni bilo kršeno načelo enake obravnave vseh vlagateljev, kot tudi ne načelo zakonitosti. Z Javnim razpisom so bili jasno določeni pogoji za sofinanciranje, zato so neutemeljeni tudi ugovori tožeče stranke, da pomeni izpodbijana odločitev kršitev načela sorazmernosti oziroma proporcionalnosti. V postopku tudi niso bile storjene bistvene kršitve pravil postopka. Neutemeljeno je namreč sklicevanje tožeče stranke, da bi jo morala tožena stranka v postopku pozvati, v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP (da bi vlogo popravila v zvezi z neupravičenimi stroški) ter da bi na ta način postopala v skladu s prvim odstavkom 138. člena ZUP. Določba 67. člena ZUP se namreč nanaša na nepopolne vloge. V obravnavanem primeru pa je tožeča stranka na predmetnem javnem razpisu uveljavljala stroške, ki jih ne bi smela uveljavljati. Iz drugega odstavka 10. člena Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog pa celo izhaja, da prijavitelj v dopolnitvi vloge ne sme spreminjati: - višine zaprošenih sredstev, - tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge, - tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivati na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je naročnik prejel v postopku dodelitve sredstev.
ZKme-1 člen 27. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2011 - 2013 člen 121, 127a.
nepovratna sredstva - vračilo sredstev - obveznost poročanja - rok za predložitev poročila - zamuda roka
Tožnica do 31. marca 2015 ni oddala poročila glede doseganja ciljev naložbe za leto 2014, tudi po tem, ko ji je bil 4. 5. 2015 vročen poziv Agencije, naj poročilo predloži v 8 dneh, z opozorilom na posledico, ki sicer sledi, tega v danem roku (ki se je iztekel 8. 5. 2015) ni storila. Kot sama navaja, je poročilo oddala šele 31. 7. 2015. Zato ji je bilo na podlagi tretjega odstavka 127a. člena Uredbe PRP utemeljeno naloženo, da vrne pet odstotkov prejetih sredstev.
Izpodbijana odločba oziroma njena obrazložitev vseh elementov, ki jih zahteva zakon, nima. Čeprav bi po izrecni določbi drugega odstavka 45. člena ZOPNN morala vsebovati obrazložitev izračuna višine dodeljenih sredstev državnega proračuna, je v tem pogledu tako z dejanskega kot s pravnega vidika pomanjkljiva. Toženka obrazložitve izpodbijane odločbe ne more nadomestiti s sklicevanjem na razloge začasne odločbe.
razveljavitev zakupne pogodbe - stvarna pristojnost - tožba zaradi molka organa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt poslovanja občine
Upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o 1. točki tožbenega zahtevka, to je za odločanje o zahtevi tožnikov za razveljavitev zakupne pogodbe in tudi ne za ugotovitev, da s sprejemom ponudbe ni prišlo do sklenitve pogodbe.
Sodišče je tožbo tožnikov v 2. točki tožbenega zahtevka (to je v delu, kjer tožnika zahtevata, da sodišče toženi stranki naloži, da mora v roku 60 dni od prejema sodbe izdati upravni akt, s katerim bo odločila o vseh vlogah o sprejemih ponudb za zakup zemljišč) zavrglo. V obravnavanem primeru ne gre za izdajo upravnega akta, torej akta, ki bi ga morala tožena stranka izdati v okviru izvrševanja upravne funkcije, pač pa za akt poslovanja občine po postopku za razpolaganje z njenim stvarnim premoženjem, to je po postopku, ki ga določa ZSPDSLS. Aktov poslovanja pa ni mogoče šteti za upravne akte, saj se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi oseb na področju upravnega prava.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujca - podaljšanje dovoljenja - pogoji za podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - davčni dolg
Tožniku je bilo v preteklosti že večkrat podaljšano dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve in s tem dana možnost pridobivanja finančnih sredstev, tudi za poravnavo obveznosti do države, vendar pa je očitno vsa pridobljena sredstva porabil izključno za sebe in svojo družino. Tožnik je imel v vsem tem času več možnosti, da bi svoje obveznosti poravnal ali pa izkazal vsaj pripravljenost, da bi to storil (na primer, lahko bi zaprosil za poravnavo obveznosti v obrokih), pa tega ni storil niti po tem, ko ga je tožena stranka seznanila s svojimi ugotovitvami in tem, da neplačilo davčnih obveznosti šteje kot razlog za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, torej kot razlog za zavrnitev prošnje za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero
Parcela leži v obračunskem območju programa opremljanja in ima možnost komunalnih priključkov na javno komunalno infrastrukturo. Zato je pravilna odločitev upravnih organov, da se tožnikoma naloži plačilo komunalnega prispevka.
Izterjujejo se neplačani prispevki za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnika, kar pomeni, da gre za obveznosti, ki temeljijo na obračunih, vloženih preko sistema eDavkov, ki imajo v skladu z določbo prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - notranje delovanje oziroma dejavnost organov - varovanje nemotenosti dela državnih organov - javna dražba
Tožnikovi razlogi, s katerimi kot svoje „notranje razmišljanje“ skuša zavarovati pridobljene informacije oziroma „know-how“, smiselno ne pomenijo sklicevanja na izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, temveč sklicevanje na nekakšno „poslovno skrivnost“, ki pa ne po 6. členu, ne po kateri drugi določbi ZDIJZ ne pomeni izjeme od splošne pravice do dostopa do podatkov javnega značaja, na katero bi se lahko sklicevale osebe javnega prava, ker tožnik brez dvoma je.