upravni postopek - grajeno javno dobro - načelo zaslišanja stranke
ZUP drugostopenjskemu organu sicer omogoča, da pomanjkljivo obrazložitev prvostopenjske odločbe ustrezno dopolni, vendar mora to storiti na podlagi dopolnitve ugotovitvenega postopka, ki vključuje tudi možnost stranke, da se opredeli do tako ugotovljenih dejstev.
Tožnikov položaj se v primeru uspeha v tem upravnem sporu ne bi v ničemer izboljšal glede na to, da je s svojo vlogo za dovolitev zadrževanja v celoti uspel, zato si s tožbo ne more še izboljšati svojega položaja, kar pomeni, da ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe
ZUS-1 člen 4, 63, 63/1. URS člen 21. ZUPUDPP člen 18, 19, 21, 24, 25, 26.
postopek umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor - priprava državnega prostorskega načrta - protipravnost ravnanja - subsidiarni upravni spor
Izpodbijan sklep vlade je po svoji naravi posamični akt. Vsebina odločitev iz izpodbijanega sklepa pa se nanaša na poseg v okolje občine s postavitvijo daljnovoda, ki je v javnem interesu in pomemben za razvoj celotne regije, saj naj bi v tem delu Slovenije gospodarstvu in gospodinjstvom zagotovil zanesljivo oskrbo z električno energijo, kar pomeni, da se nanaša na konkreten položaj ter na določljiv krog oseb, in sicer na vse gospodarsko usmerjene in stanujoče osebe na območju postavitve tega daljnovoda, ki bo na njihov položaj vplival tako, da bo spremenil okolico njihovega bivanja ter jih oskrboval z električno energijo.
Ugotovitev posega v ustavne pravice je v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic možna le, če gre za tak poseg, ki je nezakonit. Zaradi tega je protipravnost delovanja določenega subjekta osnovni pogoj za to, da se lahko začne ugotavljati, ali je določen subjekt s svojim protipravnim delovanjem posegel v kakšno ustavno pravico.
Postopek umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, v fazi odločanja o pripravi načrta in načrtovanja variant je v obravnavanem primeru potekal v skladu s predpisi. Če pa koordinator in pobudnik nista ravnala v nasprotju s predpisi, pa ne more biti govora o kakršnikoli kršitvi, torej tudi ne o kršitvi katerekoli ustavne pravice, kar pomeni, da ni šlo za nedovoljen poseg v nobeno od ustavnih pravic, ki jih tožniki navajajo v tožbenem zahtevku. Sodišče se iz navedenih razlogov ne bo opredeljevalo do kršitve vsake posamezne pravice, saj že iz dejstva, da je tožena stranka ravnala zakonito in da ni kršila nobenega izmed členov ZUPUDPP, izhaja, da ni mogla na nedovoljen način poseči v katero izmed ustavnih pravic tožnikov.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - izjave stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in odločbe drugostopenjskega organa izhaja, da je tožnik v postopku podal overjeno soglasje, iz katerega izhaja, da se strinja z nameravano gradnjo, torej tudi s potekom dostopne poti. Tožnik temu v tožbi ne ugovarja, niti ne navaja, da se njegova izjava ne bi nanašala na projekt, ki je bil priložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato sodišče sprejema navedeno ugotovitev toženke za nesporno. Glede na navedeno nesporno ugotovitev, da se je tožnik z nameravano gradnjo po predloženem projektu strinjal, pa toženka ni kršila določb postopka, ko je izdala izpodbijano odločbo, ne da bi tožniku še posebej dala možnost, da se do predmetne gradnje opredeli.
ZV-1 člen 127, 127/1, 127/1-2. ZUP člen 8, 8/1, 87, 87/4, 138, 138/1.
vodno dovoljenje - načelo materialne resnice - poziv k izjasnitvi - rok za izjasnitev
Med strankama ni sporno, da je bil tožniku poziv k izjasnitvi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev v zadevi, vročen na način t.i. nadomestne vročitve, da je treba za dan vročitve šteti 9. 4. 2015 in da je v tem pozivu za izjasnitev postavljen rok osmih dni. Tožnikova vloga, oddana na pošto dne 16. 4. 2015, je bila torej vložena pred iztekom navedenega roka.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče - pogoji za odmero nadomestila - komunalna opremljenost zemljišč - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo
Za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni bistveno, ali je komunalna infrastruktura zgrajena vse do zemljišč zavezanca oziroma ali so priključki pripeljani neposredno na parcelo, za kar se neutemeljeno zavzema tožnica v tožbi, ampak to, da je z izvedbo lastnega priključka možna izvedba dejanske povezave z javno komunalno infrastrukturo.
vodno soglasje - molk organa - rok za izdajo vodnega soglasja - fikcija danega soglasja
Tožnica je že v upravnem postopku zatrjevala, da je za gradnjo nadstreška, v zvezi s katerim je zaprosila za izdajo vodnega soglasja, že pridobila gradbeno dovoljenje, pri čemer se je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja štelo, da je pridobila vodno soglasje na podlagi zakonske fikcije. Če navedeno drži, toženka na navedeni pravni podlagi (deseti odstavke 153. člena ZV-1) ne bi mogla utemeljiti izdaje zavrnilne odločbe po preteku roka iz tretjega odstavka navedene določbe.
dohodnina - čezmejni delavec migrant - posebna olajšava za čezmejne delavce migrante - stroški v zvezi z delom
Tožnik stroškov v zvezi z delom in davčne olajšave za čezmejne delovne migrante ni uveljavljal v predpisanih rokih, zato prvostopni organ pri izdaji odmerne odločbe o dohodnini teh davčnih ugodnosti ni mogel upoštevati. Gre namreč za prekluzivne roke, v tem primeru pa ima zamuda roka za posledico izgubo pravice uveljavljati davčne ugodnosti.
davčna izvršba - prisilna izterjava neplačane globe - zastaranje pravice do izterjave
Glede zastaranja pravice do izterjave glob je relevanten datum izvršljivosti plačilnih nalogov, od katerega je začel teči petletni relativni oziroma desetletni absolutni rok iz tretjega odstavka 125. člena ZDavP-2.
okoljevarstveno dovoljenje za obrat - varstveno poročilo - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja
Agencija za varstvo okolja okoljevarstveno dovoljenje za obrat izda le v primeru, če ugotovi, da je varnostno poročilo ustrezno. Ustrezno pa je po presoji sodišča tisto varnostno poročilo, ki vsebuje vse zahtevane podatke, na podlagi katerih lahko Agencija presodi, da so predvideni varnostni ukrepi upravljavca obrata po strokovni plati zadostni in učinkoviti.
ZUP člen 43. ZON člen 137, 138. ZVO-1 člen 40, 43.
ohranjanje narave - celovita presoja vplivov na okolje - stranka v postopku - društvo, ki deluje v javnem interesu - sodelovanje javnosti v postopku
V 43. členu ZVO-1 je opredeljeno tudi sodelovanje javnosti v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Javnost lahko v okviru javne razgrnitve daje mnenja in pripombe na plan in okoljsko poročilo, vendar pa tretji odstavek 137. člena ZON pravice društev, ki delujejo v javnem interesu, opredeljuje širše. Ta društva imajo namreč pravico zastopati interese ohranjanja narave v upravnih in sodnih postopkih, kar pomeni z zakonom opredeljen pravni interes do udeležbe v upravnem postopku.
ZJF člen 106 f, 106 f/2. Tretji javni razpis za subvencioniranje obrestne mere za komercialne kredite, v okviru programa spodbujanja konkurenčnosti Maribor s širšo okolico točka 1.4.1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoji - upravičenci do sredstev - neporavnane davčne obveznosti
ZJF, na katerem med drugim temeljijo določbe Javnega razpisa, v določbi drugega odstavka 106.f člena določa, da zahteve in merila za dodelitev sredstev subvencij iz državnega oziroma občinskega proračuna določi neposredni proračunski uporabnik, ki ima v svojem finančnem načrtu za ta namen zagotovljene proste pravice porabe. Upoštevaje navedeno ureditev, je določba 1.4.1. točke Javnega razpisa, ki je omejila možnost pridobitve sredstev za prijavitelje, ki so udeleženi v družbah javno, objavljenih na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, skladna z določbami ZJF.
Glede na specifično pravno naravo upravnega odločanja v javno pravnih stvareh, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus skladnosti ocene oz. vrednotenja projekta tožeče stranke glede na pogoje in kriterije, ki so bili določeni v javnem razpisu. Navedeni morajo biti torej konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka oziroma njena strokovna komisija ocenila, v kakšni meri prijavljeni projekt tožeče stranke izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - davčna olajšava - posebna davčna olajšava za čezmejne delovne migrante
Davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante bi tožnik lahko uveljavljal v dohodninski napovedi, katero bi moral vložiti za leto 2009 najkasneje do 30. 6. 2010. To izhaja iz prvega odstavka 61. člena ZDavP-2, po katerem mora davčni zavezanec v davčni napovedi vnesti vse podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z osebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, s katerimi davčni zavezanec uveljavlja davčno ugodnost.
dohodnina - čezmejni delavec migrant - posebna olajšava za čezmejne delavce migrante - rok za uveljavljanje davčne olajšave
Davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante bi tožnik lahko uveljavljal v dohodninski napovedi. To izhaja iz prvega odstavka 61. člena ZDavP-2, po katerem mora davčni zavezanec v davčni napovedi vnesti vse podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z osebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, s katerimi davčni zavezanec uveljavlja davčno ugodnost. Tožnik pa je to olajšavo uveljavljal šele v pritožbi zoper odmerno odločbo in glede na citirana zakonska določila prepozno.
Poseg v strešno konstrukcijo (lahko) predstavlja poseg v konstrukcijske elemente objekta, v smislu 7.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, vendar gre v obravnavanem primeru nedvomno za povečanje obstoječega stanovanjskega objekta z nadzidavo mansardnega prostora, zaradi česar se bo bistveno spremenil zunanji izgled objekta. Vse to po presoji sodišča pomeni, da je poseg treba obravnavati kot nadzidavo in ne kot rekonstrukcijo objekta.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
V obravnavani zadevi rok za pritožbo v skladu s prvim odstavkom 86. člena ZDavP-2 znaša petnajst dni. Ker je bil ta zamujen, je organ prve stopnje pritožbo pravilno zavrgel.
revidiranje - izrek opomina - ocenjevanje vrednosti podjetij
Tožnica z izvedenimi postopki ocenjevanja diskontne mere ni zbrala zadostnih dokazov, s katerimi bi bila zagotovljena ustrezna podpora za ocenjevanje vrednosti in je napačno izračunala diskontno mero, kar se je odrazilo v napačno ocenjeni vrednosti lastniškega kapitala. S tem je tudi po presoji sodišča kršila 88. člen ZRev-2. Zatrjevanje tožnice, da gre (le) za tehnično napako, po povedanem tudi po presoji sodišča ne drži, kar je toženka obrazloženo tudi pojasnila in se pri tem opredelila tudi do razlogov tožnice. Sodišče v obravnavani zadevi ne dvomi v pravilnost razlage pravil stroke s strani toženke kot sektorskega regulatorja. Uporabniki računovodskih izkazov so bili zavedeni na način, da jim je v letnem poročilu predstavljeno, da znaša nadomestljiva vrednost 9,8 mio EUR, kar je bistveno več kot ta dejansko znaša (6,9 mio EUR). Ob tem pa sodišče še dodaja, da se tožnica v tem postopku nadzora ne more uspešno sklicevati na to, kakšno odločitev je sprejelo poslovodstvo naročnika v zvezi s presojo potrebe po slabitvi in da ni prišlo do oškodovanja naročnika, saj se v tem postopku presoja tožničina poklicna skrbnost in spoštovanje pravil ocenjevanja vrednosti.
davčna izvršba - izvršilni naslov - ugovor zastaranja
Za izdajo izpodbijanega sklepa obstoja veljavni izvršilni naslov, to je odločba, ki je potrjena s potrdilom o izvršljivosti in pravnomočnosti. Izpodbijani sklep o izvršbi ima vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2, med drugim tudi izvršilni naslov z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost. Potrdilo o izvršljivosti in pravnomočnosti ima značaj potrdila po določbah ZUP, zato se dejstva, ki so v njih potrjena, štejejo za dokazana. Če tožnik temu nasprotuje, lahko izpodbijana potrdilo pri organu, ki ga je izdal, ne pa v postopku prisilne izterjave.
V zvezi z zastaranjem se uporabljajo določbe OZ. člena ZDavP-2. V obravnavani zadevi je bila odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, izdana 10. 4. 2008, izvršljiva in pravnomočna pa je postala 25. 11. 2008. Tako je bil izpodbijani sklep z dne 10. 2. 2016 izdan (in tožniku vročen) znotraj desetletnega zastaralnega roka.