Ker tožniku ni pripadala pravica zahtevati odkup stanovanja, na strani tožene stranke pa ni bilo dolžnosti stanovanje prodati tožniku, z zavrnitvijo sklenitve prodajne pogodbe tožena stranka ni ravnala protipravno, tožnik pa ni utrpel (pravno priznane) škode.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - korekcijska dolžnost sodišča - sprememba vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Korekcijska dolžnost prvostopenjskega sodišča pride v poštev pri presoji vrednosti spornega predmeta samo v primeru, če je opravljena najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari. Tožeča stranka v tožbi navedene vrednosti spornega predmeta kasneje, razen ob spremembi tožbe, ne more (niti sama niti v soglasju s toženo stranko) spreminjati.
mednarodna zaščita - ponovni postopek – ponovna prošnja
Če upravni organ v ponovnem postopku, začetem s ponovno (drugo) prošnjo za mednarodno zaščito, že odloči o prošnji za mednarodno zaščito, sodišče ne more odpraviti njegove odločitve, da niso izpolnjeni pogoji za ponovni postopek.
odgovornost države - služenje vojaškega roka - poslabšanje zdravstvenega stanja vojaka
Zakon o obrambi, ki je veljal v času zatrjevanega škodnega dogodka, posebnih določil o odgovornosti države za škodo, ki jo utrpi vojaški obveznik na služenju vojaškega roka, nima, saj napotuje na splošne predpise (prvi odstavek 19. člena ZObr), to je ZOR, po ZOR pa bi bila tožena stranka odgovorna objektivno le, če bi do škode prišlo v zvezi z nevarno stvarjo ali nevarno dejavnostjo.
ZPP člen 180, 180/3, 184, 184/2, 184/3.ZOR člen 540, 540/2, 997, 1001, 1001/2, 1004, 1004/4.
sprememba tožbe - preizkus pravnih podlag po uradni dolžnosti - identiteta tožbenega zahtevka - oblika pogodbe - prodaja z lastninskim pridržkom - poroštvo
Tožbeni zahtevek je identičen - gre za plačilo določenega zneska denarja za prevzeto blago, ki bi ga bila tožnica upravičena zahtevati samo enkrat, ne glede na to, na koliko pravnih podlag se v tožbi sklicuje.
Z začasno odredbo ni mogoče začasno zadržati nastopa pravnih posledic izdaje odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka iz 2. oziroma 3. odstavka 100. člena ZUreP-1, to je zaznambe uvedbe razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi in prepovedi prometa z nepremičninami, za katere je začet razlastitveni postopek, saj te pravne posledice nastopijo po samem zakonu.
Tožnik ni uspel dokazati poledenelosti cestišča niti poseda mostu na mestu, kjer ga je začelo zanašati. Ker gre za okoliščini, ki izhajata iz sfere zavarovanca toženke (vzdrževalca ceste), posledično ni uspel dokazati protipravnosti ravnanja toženke.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost lastnika gostinskega objekta - padec v gradbeno jamo - opozorilni napisi, osvetlitev in fizične pregrade na prepovedanem prehodu - profesionalna skrbnost
Toženec je ravnal z večjo (profesionalno) skrbnostjo, ko je kot gostilničar pri gradnji v gostinskih prostorih poskrbel za pisna opozorila, za osvetljenost in ustrezno fizično pregrado.
ZPP člen 245, 245/1, 254, 254/2, 286.ZOR člen 155, 262, 262/1, 262/2, 291, 307.
odškodnina zaradi neizpolnitve pogodbe - vzpostavitev prejšnjega stanja - zmanjšanje premoženja družbe - aktivna legitimacija
Čeprav ni vsaka kršitev premoženjske pravice drugega pravno priznana, temveč le tista, ki povzroči zmanjšanje premoženja oškodovanca ali preprečitev njegovega povečanja, sodna praksa aktivno legitimacijo v podobnih primerih široko presoja. Ob takšnem izhodišču je odločilnega pomena dejstvo, ugotovljeno na prvih dveh stopnjah sojenja, da se je tožeča stranka s posebnim dogovorom zavezala podjetju B. d.o.o. kot plačniku storitve povrniti stroške. Pojem premoženja v pravnem pomenu ne obsega samo stvari, temveč tudi druge premoženjske pravice; enako škoda ni le zmanjšanje količine stvari, katerih lastnik je posamezni subjekt, ampak tudi zmanjšanje obsega vseh premoženjskih pravic, katerih vrednost je mogoče izraziti v denarju. Takšno zmanjšanje premoženja tožeče stranke v tej pravdni zadevi pomeni njena obveznost do družbe B. d.o.o., da ji na podlagi dogovora z dne 1.10.1998 poravna denarno terjatev za ureditev poškodovanega vodovoda.
Tožeča stranka je na naroku sicer navedla vrednost spornega predmeta, vendar nediferencirano, skupno za vse zahtevke. Taka navedba ni v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP, zato ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.
Ovira za priznanje tuje sodne odločbe je nemožnost sodelovanja v postopku (96. člen ZMZPP), ne pa tudi opustitev vročitve sodbe prve stopnje. Morebitna opustitev vročitve sodbe prve stopnje je sicer ovira za nastop pravnomočnosti sodbe, vendar pa se v postopku priznanja pravilnost izdanega potrdila o pravnomočnosti ne more preverjati.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3.ZIZ člen 24, 24/4, 24/5.
zahteva za varstvo zakonitosti - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - prekinitev postopka - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenike izbrisane družbe
Dolžnica je bila izbrisana iz sodnega registra (in je torej prenehala obstajati) šele po vložitvi predloga za izvršbo, zaradi česar je bil izvršilni postopek ipso facto prekinjen. Sodišče prve stopnje bi bilo zato moralo sprejeti ustrezen sklep o prekinitvi izvršilnega postopka, saj zaradi součinkovanja četrtega in petega odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99-93/02) ter drugega odstavka 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 15/05 - uradni prečiščeno besedilo) ni šlo za neodpravljivo pomanjkljivost v zvezi z dolžničino sposobnostjo biti stranka.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska podlaga - zavrženje revizije
Zahtevki tožeče stranke se nanašajo na več mesecev. Ker je bil vsak od njih svoje obračunsko obdobje, imajo različno dejansko podlago in je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega od njih posebej.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - drugi tehtni razlogi
V predlogu za delegacijo tožeča stranka navaja, da je predsednik uprave tožene stranke brat sodnice in podpredsednice sedaj razpravljajočega sodišča ter da gre za manjše sodišče z devetimi sodniki Š...Ć, Da ne bi bil v javnosti morebiti ustvarjen videz pristranskosti, pa tudi zaradi upoštevanja velikosti sodišča, je Vrhovno sodišče tožničinemu predlogu ugodilo tako, da je kot stvarno pristojno za odločanje o tožbi določilo Okrajno sodišče v B.
pritožba - nedovoljeno navajanje novih dejstev v pritožbi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizijsko sodišče zato ne more sprejeti stališča pritožbenega sodišča, da so vse pritožbene trditve, s katerimi je tožena stranka izpodbijala dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka izvedla zaračunana dela, in sodišču prve stopnje očitala zgolj pavšalno utemeljitev tožbenega zahtevka, nedovoljene pritožbene novote zato, ker je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje trdila le, »da tožnica ni opravila nobenih, po njenem prepričanju sicer nemožnih dodatnih del.