predkazenski postopek - odvzem prostosti - pridržanje - rok za privedbo k preiskovalnemu sodniku
Čeprav je policija osumljenca k preiskovalnemu sodniku privedla uro in pol po izteku 48-urnega policijskega pridržanja, s tem ni kršila določb 157. člena ZKP, saj se je osumljenec neposredno pred prevzemom zaradi privedbe k preiskovalnemu sodniku v prostorih za pridržanje samopoškodoval in je bil na sodišče priveden brez odlašanja takoj, ko so zdravniki oskrbeli njegove poškodbe.
Ko gre za kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine po prvem odstavku 339. člena KZ, bo storilec tuje zemljišče zavzel tako, da ga bo imel za svojega, ga uporabljal, nadzoroval, lastniku onemogočal izvrševanje lastninske pravice, pri čemer je popolnoma jasno, da zavzetja tujega zemljišča, ne da bi se spremenila dejanska oblast nad stvarjo, ne more biti.
ZKP člen 166, 166/1, 178, 178/9, 340, 340/1-1, 371, 371/2.URS člen 29, 29/1-3. EKČP člen 6, 6/3-d.
pravna jamstva v kazenskem postopku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilnih prič - obvestilo o preiskovalnih dejanjih - branje zapisnika o izpovedbi priče
Čeprav prva točka prvega odstavka 340. člena ZKP omogoča branje izpovedb prič brez soglasja strank, je mogoče to določbo uporabiti le takrat, kadar ne poseže v obdolženčeva pravna jamstva v kazenskem postopku, to je tudi v pravico, da zaslišuje in zahteva zaslišanje obremenilnih prič.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – enako varstvo pravic – nasprotje v razlogih sodbe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ustava enakega varstva pravic ne zagotavlja v predkazenskem postopku, saj ne gre za postopek pred sodiščem ali pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih posameznika.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, vendar pa mora imeti vsaka omejitev pri izvajanju dokazov ustrezno in legitimno podlago oziroma pri tem, katere od predlaganih dokazov bo sodišče izvedlo, nima diskrecijske pravice.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – obvestilo obdolžencu o preiskovalnih dejanjih – nujno preiskovalno dejanje – pravice obrambe – sprememba obtožbe - nova dejstva v pritožbi
Sodišče nima zakonske podlage, da tožilcu ne dovoli spremembe obtožbe, razen če bi tožilec poskušal z zlorabo pravice spraviti obtoženca v neugodnejši procesni položaj oziroma mu neupravičeno otežiti obrambo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004477
ZKP člen 238, 240, 299, 299/2, 332, 334, 371, 371/1-11, 372, 372/1-4.KZ člen 3, 247, 247/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - odločilna dejstva - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje priče - odklonitev odgovora na posamezna vprašanja - materialno procesno vodstvo - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - nedovoljeno sprejemanje daril - uporaba milejšega zakona - nesorazmerna nagrada - nedovoljena nagrada
Za kršitev pravice do zaslišanja obremenilne priče gre, če sodišče prepreči priči, da odgovori na vprašanja, ki so povezana z zadevo in pomembna za pravilno in zakonito odločitev, torej so materialnopravno relevantna.
pripor - sklep o priporu - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
V sklepu o odreditvi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti mora sodišče navesti konkretna dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje na ponovitev istovrstnega, to je specifičnega kaznivega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004423
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 325.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti je mogoče storiti le s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa, ki v tem primeru predstavljajo dolžnostno ravnanje, na tej podlagi pa sodišče ugotavlja tudi obstoj vzročne zveze med ravnanjem storilca in nastalo prepovedano posledico ter krivdo za storjeno kaznivo dejanje.
soposest - priposestvovanje solastnine - navadni sosporniki - dovoljenost revizije - sosporništvo na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnika resda že vrsto let izvršujeta soposest na sporni nepremičnini, a sta kljub temu v predmetni pravdi zgolj navadna in ne enotna sospornika.
Ker navadni sosporniki v pravdi veljajo za samostojno pravdno stranko, je treba tudi v primeru takega sosporništva na aktivni strani uporabiti pravilo o ločenem obravnavanju ugotavljanja vrednosti spornega predmeta, ki sicer velja za sosporništvo na pasivni strani.
ničnost prodajne pogodbe - prodaja nepremičnine, katere vrnitev v naravi se zahteva v denacionalizacijskem postopku - prepoved razpolaganja s premoženjem - pravni interes za ugotovitveno tožbo - uveljavljanje ničnosti
Tožnik izkazuje pravni interes s tem, da v denacionalizacijskem postopku zahteva v naravi vrnitev nepremičnine, katere solastniški delež je bil prodan s pogodbo, katere veljavnost se presoja v tej pravdi, in nadalje s tem, da v denacionalizacijskem postopku o tem vprašanju še ni pravnomočno odločeno. 88. člen ZDen zajema vsako razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičencev v postopku denacionalizacije. Določba govori o "obstoju dolžnosti vrnitve," torej možnosti vrnitve in ne (že) konkretno ugotovljeni dolžnosti vrnitve premoženja po tem zakonu.
ZM člen 16, 16/2, 31, 31/1, 31/2, 32, 37, 37/1, 42, 47.ZOR člen 366, 366/2.
menično poroštvo - aval - dospelost menice - koledarska menica - dato menica - regres zaradi neplačila - regresna vsota - bianco menica - menična izjava - odpoved zastaranja - zavarovanje, dano za zastarano terjatev - dan za plačilo menice - načelo samostojne menične obveznosti - menična sposobnost
Eno od načel meničnega prava, ki se ne ujema popolnoma z načeli obligacijskega prava, je načelo samostojne menične obveznosti. Menična obveznost vsakega izmed podpisnikov menice je samostojna in ni odvisna od veljavnosti zaveze drugih meničnih podpisnikov. Tudi, če menico izda oseba, ki se ni sposobna menično zavezati, ker je bila izbrisana iz sodnega registra, to ne vpliva na veljavnost obveznosti poroka, ki je menico formalno pravilno podpisal (njegov podpis ni ponarejen). Dejstvo, da torej izbrisana družba ni mogla veljavno pripoznati zastaranega dolga ne vpliva na odločitev o toženčevi obveznosti plačila regresne vsote, saj je menico podpisal (tudi) kot porok.
Od tega, na kakšen način je določen čas dospelosti, je odvisno, kdaj mora imetnik menice slednjo predložiti v plačilo. V konkretnem primeru je družba S. d.o.o. T. prepustila tožnici dokončno izpolnitev dneva dospelosti na meničnem blanketu. Tožnica je kot dan dospelosti na menični blanket zapisala datum 12.5.2003, kar pomeni da je po izpolnitvi vseh ostalih manjkajočih sestavin takšno menico šteti za koledarsko menico in ne za vpoglednico, ki bi jo bilo treba predložiti v plačilo v enem letu od dneva izdaje. Menica, ki je dospela 12.5.2003, je bila izdajateljici predložena istega dne, torej v pravem času, zato tožnica ni izgubila svoje pravice do regresa.
Določbo 41. člena ZPP je treba razumeti tako, da se pristojnost oz. vrednost spora za dovoljenost revizije določi po seštevku vseh zahtevkov samo takrat, kadar obsega ena tožba zoper istega toženca več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0011170
ZKP člen 542.ZOR člen 200.
odgovornost države - odškodnina zaradi neupravičenega odvzema prostosti - duševne bolečine zaradi neutemeljenega pripora
Temelj odškodninske odgovornosti države zaradi neutemeljenega pripora avtonomno ureja ZKP, za odmero odškodnine pa se uporabljajo obligacijsko pravni predpisi.
davki - začasna odredba - težko popravljiva škoda - materialna škoda - plačilo DDV
V upravno sodni praksi je glede težko popravljive škode sprejeto ustaljeno stališče, da materialna škoda sama po sebi ne predstavlja nepopravljive škode - takšne škode zato (kljub morebitnemu uspehu v upravnem sporu) tudi ne predstavlja plačilo DDV. Za izdajo začasne odredbe morajo biti izkazane okoliščine, ki kažejo na to, da bo škoda, ki bo z izvršitvijo akta nastala, težko popravljiva ali nepopravljiva v smislu učinkovitega sodnega varstva v primeru uspeha v upravnem sporu.
tožba zaradi kršitve predkupne pravice - položitev kupnine - procesna predpostavka - nedobrovernost tretjega
Določilo prvega odstavka 512. člena OZ daje predkupnemu upravičencu pravico, da svoje upravičenje uveljavi s tožbo, pri čemer pa položitve kupnine ne določa niti kot pogoj za vložitev tožbe niti kot pogoj za utemeljenost tožbenega zahtevka. Zadoščata zahtevi tistega, katerega predkupna pravica je kršena, da se prenos na tretjega razveljavi in da se stvar pod enakimi pogoji prenese nanj ob nadaljnjem pogoju, da je bila tretjemu predkupna pravica znana oziroma mu ni mogla ostati neznana. T.i. "nedobrovernost" tretjega ne pomeni le vedenja o obstoju predkupne pravice, temveč tudi opustitev potrebne skrbnosti v prometu.
Posledice razveljavitve pogodbe (96. člen OZ) predstavljajo razmerje med strankama izpodbojne pogodbe. Kako bosta to razmerje uredila, ni stvar predkupnega upravičenca in njegovega tožbenega zahtevka.
ZUS-1 člen 31, 32, 32/2, 32/5, 32/6, 74, 74/1. ZDavP-1 člen 121. ZDavP člen 20.
davek na dodano vrednost - začasna odredba - težko popravljiva škoda - prizadetost javne koristi - denarna obveznost - trditveno in dokazno breme
Po ustaljeni upravnosodni praksi mora stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, in tudi izkazati, da takšna škoda zanjo predstavlja težko popravljivo škodo. Že v zahtevi za izdajo začasne odredbe mora biti zato navedeno vse, kar je pomembno za odločitev, zahtevi pa morajo biti tudi priloženi vsi ustrezni dokazi. Tožnikova zahteva pa ni vsebovala nobenega konkretnega dejstva in nobene konkretne okoliščine ter dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče v obravnavanem primeru sklepati na verjeten nastanek težko popravljive škode. Tožnik bi namreč moral jasno in določno navesti, kaj bi morebitna izterjava dolgovanega zneska pomenila glede na njegovo siceršnje premoženje in za njegovo preživljanje, ne pa, da v pritožbi navaja, da izkazovanje in dokazovanje premoženjskega stanja ni neposredna zahteva, ki bi jo tožnik moral opraviti.
ZPP člen 25, 25/2.ZIZ člen 15, 35, 35/3, 166, 166/1.
spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnine - začetna kumulacija izvršilnih sredstev - območje, kjer leži nepremičnina
Ker je upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine med več sredstvi izvršbe predlagal tudi izvršbo na nepremičnino, je za odločitev o predlogu izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.