razlogi za revizijo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene v reviziji - uveljavljanje novot v reviziji
Revizija ni dovoljena zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Konkretno revizijsko navedbo je po določbi 372. člena ZPP šteti za novo dejstvo in dokazni predlog za nov dokaz, vendar pa se nanašata na dejansko stanje kot podlago za odločanje, kar ni predmet revizijske obravnave.
revizija – dovoljenost – vrednostni kriterij – zelo hude posledice -trditveno in dokazno breme
Ker revident svoje navedbe, da je določena vrednost več kot 20.000,00 EUR, ni obrazložil oziroma izkazal, v izpodbijanem dokončnem upravnem aktu pa pravica oziroma obveznost stranke tudi ni izražena v denarni vrednosti, v obravnavani zadevi ni izkazan pogoj za dovolitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnost iz tehtnih razlogov – očitek pristranskosti pristojnega sodišča
Zgolj pavšalno zatrjevanje pristranskosti pristojnega okrajnega sodišča, ki ni v ničemer konkretizirano, še manj pa podprto z dokazi, ne more utemeljevati prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
zahteva za spremembo pravnomočne sodne odločbe - obnova kazenskega postopka - posebna vrsta obnove
Če je vložena zahteva za spremembo pravnomočne sodne odločbe na podlagi odločbe Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen ali odpravljen predpis, na podlagi katerega je bila izdana pravnomočna obsodilna sodba, gre za posebno vrsto obnove kazenskega postopka, za katero se smiselno uporabijo določbe ZKP o obnovi.
odvzem podkupnine ali denarja nezakonitega izvora - načelo kontradiktornosti - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Tudi v postopku z odvzemom podkupnin oziroma denarja ali premoženja nezakonitega izvora po drugem odstavku 498.a člena Zakona o kazenskem postopku je treba upoštevati kontradiktorno naravo kazenskega postopka, zaradi česar je treba obdolžencu omogočiti, da se lahko izjavi o predlogu državnega tožilca za odvzem denarja nezakonitega izvora.
V času veljavnosti Zakona o denarni enoti Republike Slovenije so pogodbene stranke, ki so svoje denarne obveznosti vezale na tujo valuto (valutna klavzula), lahko zahtevale izpolnitev le v tolarski protivrednosti dogovorjene valute. Od tega, kako so oblikovale zahtevek - bodisi s preračunom (v tuji valuti) dolgovane glavnice v SIT po tečaju, ki je veljal na dan zapadlosti, bodisi z vezavo denarne obveznosti na tujo valuto in napovedjo njenega preračuna v SIT po tečaju, ki bo veljal v času izpolnitve obveznosti - pa je bilo odvisno, do kakšnih zamudnih obresti so bile upravičene.
določitev zaščitene kmetije – zemljiškoknjižno stanje ob odločanju o statusu zaščitene kmetije – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica neutemeljeno zatrjuje, da bi morala biti pri odločanju v postopku upoštevana tudi pogodba z dne 17.3.1985. Po 2. odstavku 4. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev se za določitev zaščitene kmetije glede lastništva in obsega kmetije uporabljajo podatki iz zemljiške knjige.
Če obramba zavrnitev dokaznega predloga uveljavlja kot kršitev pravice v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti, mora konkretno izpodbijati utemeljitve sodišča, da izvedba takšnega dokaza ni potrebna in vsaj verjetno izkazati pravno relevantnost takšnega dokaza na instanci, ki o vloženem pravnem sredstvu odloča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0011097
ZOR člen 154, 154/2.ZPP člen 11, 11/1, 41, 41/2, 213, 213/1, 287, 287/2, 367, 367/2, 377.
povrnitev škode - objektivna odgovornost delodajalca - pojem nevarne dejavnosti - poklicna bolezen - delo skladiščnika - podlage odškodninske odgovornosti - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
V primeru, ko sodišče ne ugotovi enega izmed pogojev odškodnine terjatve, ni treba ugotavljati še obstoja drugih elementov in v zvezi s tem ni potrebno izvajati dokazov. Dokazovanje naj namreč obsega le tista dejstva, ki so pomembna za odločbo (prvi odstavek 213. člena ZPP).
inšpekcijski ukrep - revizija – dovoljenost – vrednostni kriterij – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme –
V upravnem sporu o dovolitvi obnove izrečenega inšpekcijskega ukrepa obveznost stranke v izpodbijanem delu dokončnega upravnega akta ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovolitev revizije po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan. Zgolj navedba po tožnikih ocenjene vrednosti spornega predmeta pa ne zadošča za dovolitev revizije.
vezanost civilnega sodišče na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - pravila o dokaznem bremenu - izpodbijanje domneve o alkoholiziranosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodba pravdnega sodišča ne sme vsebovati ugotovitev, ki bi bile v nasprotju z ugotovitvami, ki so bile podlaga za izdajo obsodilne sodbe.
V kolikor sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovi vsa pravno relevantna dejstva, zmotna uporaba pravil v dokaznem bremenu ni razlog, s katerim bi lahko stranka v reviziji uspela.
ZPP člen 339, 339/2-14.ZASP člen 1, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94.URS člen 34, 35.ZOR člen 200.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravic osebnosti - poseg v osebnostno pravico do zasebnosti in osebnega dostojanstva - čast in dobro ime - duševne bolečine - objava razgaljenih fotografij - soglasje modela - višina denarne odškodnine - založniška pogodba - prenos pravic tretjih oseb
Z založniško pogodbo avtor založniku sicer lahko prenese (svojo) avtorsko pravico oziroma pravico do objave avtorskega dela (fotografij kot takih, ki predstavljajo individualno intelektualno stvaritev avtorja), ne more pa z njo (brez soglasja) prenašati pravic tretjih oseb vključno z osebnostno pravico do varovanja lastne podobe.
Toženec ni imel soglasja tožnice za objavo izzivalnih fotografij, kar mu je bilo znano pred samo objavo, in je fotografije kljub temu objavil. Toženčevo dejanje predstavlja nedopusten poseg v tožničine osebnostne pravice, ki je pri tožnici povzročil duševne bolečine, zaradi katerih je upravičena do primerne safisfakcije.
ZGO-1 člen 190, 190/1. ZUN člen 54, 54/2.ZVPoz člen 22, 22/1-2, 23, 23/1-1, 68.
lokacijsko dovoljenje – varstvo pred požarom – soglasje inšpekcije za varstvo pred požarom
ZVPoz, kot je veljal v času izdaje odpravljenega prvostopnega upravnega akta, je v 2. točki prvega odstavka 22. člena določal, da je treba pri načrtovanju in izvajanju prostorskih planskih aktov upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev. V 1. točki prvega odstavka 23. člena pa je ZVPoz določal, da se morajo pri projektiranju in graditvi objektov, napeljav, opreme in postrojev ter pri izdelavi naprav in izdelkov upoštevati ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa ukrepi za zmanjšanje možnosti nastanka požara. Že iz navedenega izhaja, da mora lokacijska dokumentacija vsebovati tudi rešitve glede požarne varnosti.
revizija – dovoljenost revizije – pravniški državni izpit – postulacijska sposobnost
Ob upoštevanju pravnega mnenja, sprejetega na Občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 26.6.2002, da sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.
Vrhovno sodišče je na Občni seji 15.10.1980 sprejelo pravno mnenje, da pogodba, s katero ena stranka za življenja izroči vse premoženje drugi stranki, ta pa se jo zaveže preživljati do njene smrti, ni pogodba dednega prava, pač pa pogodba civilnega prava. Pač pa je bila analogna uporaba pravil ZD o pogodbi o dosmrtnem preživljanju v sodni praksi zaradi specifičnosti tovrstnih razmerij uveljavljena predvsem v zvezi z razvezo ali spremembo preužitkarske pogodbe.
Sprememba preživljančevih pravic v dosmrtno denarno rento je glede na vse okoliščine (ko izvrševanje pogodbe zaradi tožnikovega odhoda v dom ne pride več v poštev, razveza pogodbe pa zaradi vmesne nadaljnje odtujitve premoženja tudi ne in ko tožnik ni upravičen do subvencije oskrbnine, ki presega njegovo pokojnino, ravno zaradi s tožencem sklenjenega dednega dogovora ter mu po podatkih spisa razliko doplačujeta sestri, čeprav so vsi "pravi" bratje in sestre tožnika svoje deleže odstopili tožencu zato, da bi skrbel za invalidnega brata pravilna odločitev.
predkupna pravica občine – potrdilo o (ne)obstoju predkupne pravice – sklep o prekinitvi postopka – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – ničnost upravnega akta – izrek ničnosti po uradni dolžnosti
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, ki izhaja iz določbe 2. in 5. člena ZUS-1, namreč, da izpodbijani akt- sklep o prekinitvi postopka ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, da ni sklep, s katerim bi bil postopek končan (1. odstavek 5. člena ZUS-1), in da ni sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožnikovo tožbo kot nedovoljeno na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1. Po tej določbi namreč sodišče zavrže tožbo s sklepom, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, v zvezi s tožnikovim predlogom, da se izpodbijani upravni akt izreče za ničnega po uradni dolžnosti (2. odstavek 37. člena ZUS-1), da tako odločitev lahko sprejme le, če je upravni spor dopusten, kar pa v obravnavanem primeru ni.
objektivna odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - domneva vzročnosti - zveza med škodo in nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo - pravna domneva - domnevna baza - domnevni zaključek - dokazno breme - izpodbijanje dokazne ocene - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Šteje se, da škoda izvira iz nevarne stvari oziroma dejavnosti, vendar le pod pogojem, da je škoda nastala v zvezi z nevarno stvarjo oziroma dejavnostjo. Gre za pravno domnevo, ki jo opredeljujeta dve bistveni, med seboj povezani sestavini: podlago domneve predstavlja dejstvo, to je zveza med škodo in nevarno stvarjo oziroma dejavnostjo, iz katere zakon sklepa na domnevni zaključek, to je obstoj vzročne zveze. Pravna domneva olajšuje dokazovanje, ker ga z neposredno pravno pomembnega dejstva (obstoja vzročne zveze) prenaša na praviloma lažje dokazljivo posredno pravno pomembno dejstvo (obstoj zveze med nevarno dejavnostjo in škodo). Pravna domneva zato ne menja predmeta dokazovanja in ne spreminja razporeditve dokaznega bremena.