upravni spor – odškodninski zahtevek - dovoljenost
Zahtevek za plačilo odškodnine je tudi po presoji vrhovnega sodišča akcesoren zahtevek, ki ga tožnik ne more uveljavljati kot samostojni zahtevek v upravnem sporu oziroma ga ne more uveljavljati, ne da bi postavil temeljni zahtevek v tožbi.
odločba o stroških postopka – odločitev sodišča druge stopnje – reformatio in peius - oprostitev povrnitve stroškov postopka
Sodišče druge stopnje sme okoliščine, povezane z obsojenčevo zmožnostjo plačila stroškov postopka presoditi drugače, kot to stori sodišče prve stopnje. Načelo prepovedi spremembe na slabše (reformatio in peius) se ne nanaša na odločbo o stroških kazenskega postopka.
Uredba Sveta ES št. 2201/2003 člen 23.ZPP člen 70, 70/1-5, 339, 339/2-2, 353.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - razmerja med starši in otroci - Uredba Sveta ES 2201/2003 - pridržek javnega reda - razgovor z otrokom - izločitveni razlog
Točka b 23. člena Uredbe Sveta ES št. 2201/2003 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo daje podlago za zavrnitev zahteve za razglasitev izvršljivosti odločbe o starševski odgovornosti, če položaj otroka v postopku izdaje te odločbe ne bi bil skladen z bistvenimi procesnimi načeli države, s kateri se priznanje zahteva. Ker iz odločbe italijanskega sodišča, ki je predmet tega postopka, izhaja, da je svetovalni organ, ki je bil vključen v postopek, opravil razgovor s hčerjo udeležencev v tem postopku, navedena ovira za razglasitev izvršljivosti ni podana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004404
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 159, 159/2.ZASP člen 5.
razlogi o odločilnih dejstvih - avtorsko delo - obrazložitev sodbe - opis kaznivega dejanja - neupravičeno izkoriščanje avtorskega dela - računalniške igre - glasbena dela
Če gre pri kaznivem dejanju neupravičenega izkoriščanja avtorskega dela za množično kršitev avtorskih pravic velikega števila njihovih imetnikov, navajanje konkretnih avtorskih del v izreku ni nujno. Ob ugotovitvi, da so bila avtorska dela reproducirana neupravičeno, je tudi nepomembno, kdo so avtorji teh del - vsebina obsojenčevega ravnanja je namreč dovolj jasno ugotovljiva na podlagi ostalih okoliščin, opisanih v izreku sodbe, in obsojenec je imel možnost, da se proti takšnim očitkom brani.
ZPP člen 153, 153/3, 236, 254, 254/2, 254/3, 283, 370, 370/3.OZ člen 1060.ZOR člen 277.
posojilna pogodba – vračilo posojila – zavrnitev dokaznega predloga – plačilo predujma – dokaz z izvedencem – naslov priče - zaslišanje priče – zamudne obresti – prenehanje obveznosti – prepoved ultra alterum tantum – vpliv odločbe ustavnega sodišča
Nižji sodišči sta pravilno zavrnili izvedbo dokaza z izvedencem, saj toženec v roku, ki mu ga je sodišče že podaljšalo, ni založil predujma za njegovo izvedbo. Toženec je bil opozorjen na posledice neplačila predujma in poučen, da lahko zaprosi za oprostitev plačila predujma pri organu za brezplačno pravno pomoč, česar ni storil.
Priča je bila na narok za glavno obravnavo večkrat neuspešno vabljena, toženec pa ni vedel povedati, kje se priča nahaja oziroma njenega točnega naslova, zato ni zadostil zahtevi iz 236. člena ZPP, zaradi česar je prvostopenjsko sodišče tudi ta dokazni predlog pravilno zavrnilo. Toženec ni predlagal oprave uradnih poizvedb o prebivališču priče, kar bi lahko storil.
Upoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča Up-33/05-21 z dne 6.3.2008 in obseg revizijskega izpodbijanja je revizijsko sodišče sodbi nižjih sodišč v obrestnem delu zahtevka spremenilo tako, da obresti prenehajo teči z dnem, ko so dosegle navedena zneska.
ZOR člen 154, 154/2, 174, 177, 941. ZTPDR člen 73, 73/1.
poškodba pri delu - odgovornost delodajalca in zavarovalnice - objektivna odgovornost - spolzka tla kot nevarna stvar - nevarna dejavnost - zavarovanje civilne odgovornosti - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izključitev zavarovalnega kritja
Ker so zahtevki voznika vozila, s katerim je bila povzročena škoda, po splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti izključeni iz zavarovalnega kritja, je pravilen zaključek sodišč, da toženka ni pasivno legitimirana.
Taksativno naštevanje posameznih vrst objektov, za katere je dovoljena nadomestna gradnja, kaže na omejevanje nadomestne gradnje tudi v smislu istovrstnosti objekta glede namembnosti. Dopustnost nadomestne gradnje je presojati tudi v odvisnosti od obstoječega objekta, ki naj se nadomesti.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 42, 42/1, 83, 83/2-2, 89.ZPP člen 11.
carine - združitev revizijskih postopkov - pomembno pravno vprašanje - pooblastilo ministra - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje - obnova carinskih postopkov
Ker bi obravnavane zadeve lahko združilo v enotno obravnavanje in odločanje že sodišče prve stopnje in ker Vrhovno sodišče ocenjuje, da ni utemeljenih razlogov zoper združevanje postopkov na revizijski stopnji, je - ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1) - smiselno uporabilo določbo 42. člena ZUS-1 in obravnavane postopke samo združilo v skupno obravnavanje in odločanje.
pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi - odreditev pripora - vabilo obdolžencu na glavno obravnavo – rok za pripravo obrambe
Čeprav obtožencu od vročitve vabila do razpisanega naroka glavne obravnave ni zagotovljen 8-dnevni rok za pripravo obrambe, se je na vabilo sodišča dolžan odzvati.
vrnitev zaplenjenega premoženja - ovire za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi - zaključek postopka lastninjenja - vsebina izreka odločbe nepravdnega sodišča
Ker se v nepravdnem postopku ne odloča o postavljenem zahtevku marveč o ureditvi določenega razmerja ali stanja, v izreku odločbe ni treba zavrniti predlogov, ki jim sodišče ni ugodilo.
Glede na ugotovitvi sodišča prve stopnje, da začasna odredba o prepovedi lastninskega preoblikovanja glede spornega dela nepremičnine ni bila izdana, in da je postopek lastninskega preoblikovanja druge nasprotne udeleženke tudi glede nepremičnine zaključen, je odločitev sodišča prve stopnje, da vrnitev spornega dela nepremičnine v naravi ni možna, materialnopravno pravilna.
premoženjska razmerja med zakonci – posebno premoženje – razlogi za revizijo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – utemeljitev revizijskih navedb – standard obrazloženosti odločbe – dokazovanje – izvedenec - razlogi za postavitev novega izvedenca – zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca
Dolžnost sodišča po postavitvi novega izvedenstva je podana le izjemoma in ob tem še dodatno omejena iz taksativno naštetih razlogov (prim. drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). To stori sodišče namreč le takrat, če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo, če je izvid enega ali več izvedencev nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem.
denacionalizacija - revizija – dovoljenost – vrednost izpodbijanega dela - pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice za stranko – trditveno in dokazno breme
Po ustaljeni upravno sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu Up-858/08 z dne 3.6.2008 ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - zakonski znaki kaznivega dejanja
Storilec kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili je tudi tisti, ki neupravičeno, to je v nasprotju s predpisi, prenaša substance ali preparate, ki so razglašeni za mamila, z namenom prodaje.
dovoljenost revizije - vrednost z revizijo izpodbijanega dela sodbe - zavrženje revizije
Z zahtevo, da se zavarovancu tožene stranke pripiše večji del krivde za škodni dogodek, tožeča stranka nalaga Vrhovnemu sodišču, da oceni vrednost izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje. Ker sme le-to v skladu s 371. členom ZPP sodbo preizkusiti samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, nima zakonskega pooblastila za vsebinsko presojo odločitve.
Če so obsojenci skupaj in na različne načine prispevali k oškodovančevi hudi telesni poškodbi, ni pomembno, katero poškodbo je oškodovancu povzročil posamezen obsojenec. Prispevek vsakega posameznika je enakovreden izpolnjevanju zakonskih znakov kaznivega dejanja, skupek učinek njihovega delovanja pa je nastanek hude telesne poškodbe.
sklep o dovolitvi izvršbe – procesni sklep – zahteva za izdajo začasne odredbe – procesne predpostavke
V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti in pravilnosti sklepa o dovolitvi izvršbe, s katerim je bilo ugotovljeno, da je odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva ter se je z njim določil tudi način njene izvršbe. Ker s tem sklepom kot procesnim sklepom ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, glede na 2. člen ZUS-1 ni izpolnjen materialni pogoj za odločanje o njegovi zakonitosti v upravnem sporu.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem – vrnitev posojila za nakup nepremičnine – solidarna obveznost
Če je bilo kupljeno stanovanje skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev, je pravilen tudi nadaljnji materialnopravni sklep, da tožena stranka solidarno s pokojno A. S. odgovarja za vračilo posojila za nakup stanovanja oziroma za plačilo terjatve tožeče stranke iz naslova regresa, saj gre za obveznost, nastalo v zvezi s skupnim premoženjem (drugi odstavek 56. člena ZZZDR).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – policijska pooblastila - posebni preiskovalni ukrepi – dokazni standard – razlogi za sum - tajno opazovanje in sledenje z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje – tajno policijsko delovanje
Razlogi za sum, ki so podlaga za začetek poizvedbenega postopka policije in hkrati dokazni standard za odreditev nekaterih posebnih preiskovalnih ukrepov, niso zgolj domneva, pač pa temeljijo že na nekih dejstvenih opornih točkah oziroma konkretnih okoliščinah, četudi zgolj oddaljenih indicih.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - hišna preiskava - odredba o hišni preiskavi – dokazni standard - utemeljen sum – sklicevanje odredbe na policijsko zaprosilo - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga
Država mora pri posegih v človekove pravice izkazati obstoj pogojev, ki tak poseg dovoljujejo.
Pri presoji zakonitosti odreditve hišne preiskave bi moralo sodišče poleg odredbe preiskovalnega sodnika vpogledati tudi zaprosilo policije kot sestavni del odredbe, saj se odredba nanj sklicuje in šele po presoji v zaprosilu navedenih razlogov za izvedbo hišne preiskave bi bilo mogoče presoditi, ali je bila hišna preiskava izvedena zakonito.