izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved – seznanitev z razlogom za odpoved
ZDR začetka teka prekluzivnega 15-dnevnega roka iz drugega odstavka 110. člena ne veže na zagovor delavca, temveč na seznanitev z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker je bil tožnik v aktivni vojaški službi v JLA do 31.3.1992 in je dal vlogo za predčasno upokojitev šele 24.10.1991 ter dotlej ni bil v nobenem od statusov iz 4. alineje 1. odstavka 2. člena ZPIZVZ, ni upravičen do predčasne vojaške pokojnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prepoved škodljivega ravnanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - lojalnost delavca - delavec kot delničar
Prepoved škodljivega ravnanja po 35. členu ZDR je eden od vidikov lojalnosti delavca do delodajalca. Delavec se je dolžan vzdržati vseh moralno ali materialno škodljivih ravnanj za delodajalca, vendar je ZDR to prepoved povezal z naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu.
Lojalnosti delavca do delodajalca ni mogoče razumeti tudi kot zahtevo po lojalnosti delavca kot delničarja. Kot delničar ravna delavec z drugačnimi interesi in tudi, če so ti interesi v nasprotju z drugimi (večinskimi) delničarji ali v nasprotju z interesi uprave družbe, delavcu ni mogoče očitati kršitve obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi ali kršitve njegovih zakonsko določenih obveznosti kot delavca.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sprememba sistemizacije – ukinitev delovnega mesta – rok za odpoved
Za presojo pravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi niso odločilne pobude oziroma predlogi delavcev za spremembo sistemizacije oziroma razmišljanja o morebitni drugačni organiziranosti oziroma sistemizaciji, saj je do dejanske spremembe organizacijske strukture prišlo šele s sprejemom spremenjenega akta o sistemizaciji in z njegovo uveljavitvijo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – poskus odtujitve blaga – prepoved škodljivega ravnanja - zagovor – rok za odpoved
Tožnica je vabilo na zagovor prejela štiri dni pred napovedanim zagovorom, s čimer ji je bil omogočen razumen rok za pripravo na zagovor.
Revizija navaja, da je bila tožnica že dalj časa pred očitano kršitvijo depresivna in zavrta, kar je vplivalo na njena ravnanja in preprečilo, da bi bila sposobna odpotovati na zagovor. Če je bila tožnica v takšnem stanju že prej, pa je kljub temu hodila v službo, ni mogoče trditi, da bi delodajalec moral to upoštevati in zagovor opraviti kasneje.
Glede prepovedi škodljivega ravnanja po 35. členu ZDR zadostuje že verjetnost, da bi neko dejanje delodajalcu lahko škodilo.
Toženi stranki v postopku ni bilo dokazano, da je povzročila škodo (inventurni manjko) namenoma ali iz hude malomarnosti na delovnem mestu mesar - prodajalec. Ker dokazne ocene sodišča v reviziji ni dovoljeno izpodbijati, revident neuspešno zatrjuje, da je bila odškodninska odgovornost tožene stranke v postopku dokazana.
trajno presežni delavec - odpravnina - osnova za izračun - pojem plače - bruto plača
Osnova za izračun odpravnine je „povprečna mesečna plača delavca v zadnjih treh mesecih“. Glede na sodno prakso, ustaljeno že najmanj od leta 1996 dalje, to pomeni povprečje bruto plač.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če obramba v primeru zavrnitve dokaznega predloga uveljavlja kršitev pravice v postopku z izrednim pravnim sredstvom, mora konkretno izpodbijati utemeljitve sodišča, zakaj izvedba takšnega dokaza ni potrebna in vsaj verjetno izkazati pravno relevantnost takšnega dokaza.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 89.ZPP člen 95, 95/2.ZUP člen 260, 260/1-9.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - revizija - dovoljenost - zelo hude posledice kot revizijski razlog
Po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revidentka glede dovoljenosti revizije sklicuje, je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. V obravnavanem primeru je bila dovoljena obnova postopka iz razloga 9. točke 260. ZUP, ker tožnikoma kot stranskima udeležencema ni bila dana možnost udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Takšna odločitev pa po presoji vrhovnega sodišča ne more imeti zelo hudih posledic za revidentko, ki sama v reviziji navaja, da je stanovanjska hiša, na katero se predmetno gradbeno dovoljenje nanaša, kljub odločitvi prvostopnega upravnega organa, da se gradbeno dovoljenje do odločitve o obnovi postopka ne sme izvršiti, dokončana in vseljena.
Za izvršilne stroške štejejo vsi stroški, ki so nastali zaradi izvršbe in tako tudi stroški ogleda, prihoda, odhoda, priprave izvajalca na izvršbo in drugi stroški postopka v zvezi z izvršbo.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - meje sankcioniranja prekrškov – uporaba milejšega zakona
Če se po storitvi prekrška spremenijo materialnopravne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, se uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - dedovanje izvenzakonskega partnerja
Bistvo te pravde je v ugotovitvi, ali je tožnica zakonita dedinja po pokojnem I. V., njena umestitev v enega od zakonskih dednih redov (na podlagi ugodilne sodbe) pa je v pristojnosti zapuščinskega sodišča.
Ugotavljanje dejstev in dokazna ocena sicer praviloma spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja, katerega presoja je v reviziji izrecno izključena (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), vendar lahko v primerih, ko dokazna ocena ne dosega dokaznega standarda skrbnosti in vestnosti, kot ga določa 8. člen Zakona o pravdnem postopku, ki se v skladu z 22. členom ZUS-1 primerno uporablja v postopku upravnega spora, kršitev te postopkovne določbe preide v bistveno kršitev določb postopka. Ker obstaja nasprotje med tem, kar se v razlogih sodbe navaja o vsebini listin, ki jih je sodišče presojalo, in med samimi temi listinami, je podana bistvena kršitev določb postopka upravnega spora.
ZTLR člen 25. ODZ paragraf 418. Uredba o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev (1951) člen 5. Ustavni amandma k Ustavi SRS 1974 številka IX točka 6, 6/2.
gradnja na tujem zemljišču - družbena lastnina - državna lastnina - dovoljenje lastnika - trajni objekti - začasni objekti
Ob dejstvu, da je dovoljenje dano s strani pravne osebe, ki je upravljala posestvo v državni lastnini, veljalo vse do sklenitve pogodbe med toženima strankama z dne 9.12.1994, pravna prednika tožeče in prve tožene stranke pa sta se sporazumela za gradnjo trajnega objekta, stavbe ni mogoče obravnavati le kot začasen objekt.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici zaradi očitne kršitve materialnega zakona – na predlog stranke ali po uradni dolžnosti
Po predpisih, veljavnih v času odločanja tožene stranke, stranka (niti druga oseba) ni bila aktivno legitimirana za vložitev zahteve za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga očitne kršitve materialnega zakona, ampak je lahko pristojni organ odločbo razveljavil le po uradni dolžnosti.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2.ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4.
inšpekcijski ukrep - odstranitev nelegalne gradnje - sklep o dovolitvi izvršbe - upravni akt - vložitev pritožbe po osebi, ki nima te pravice
Ker s sklepom o dovolitvi izvršbe ni bilo meritorno (vsebinsko) odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ne gre za upravni akt v smislu 2. odstavka 2. člena ZUS-1 niti za akt po 2. odstavku 5. člena ZUS-1. Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, se smejo pritožiti stranke postopka. Ker je pritožbo vložila oseba, ki nima te pravice, takšna pritožba ni dovoljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004402
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
S tem, ko se vložnik spušča v dokazno oceno sodišča, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa v postopku odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti ni dopustno.
ZOR člen 210, 210/1, 210/2. ZPP (1977) člen 129, 129/4, 333, 450.ZPP člen 319.
neupravičena pridobitev - vrnitev danega - plačilo na podlagi pravnomočne sodne odločbe - učinki pravnomočnosti - res iudicata - ponovno razpravljanje o utemeljenosti sodne odločbe
Tožnik s tožbo na temelju neupravičene obogatitve ne more zahtevati vrnitve plačanega zenska, saj ga je plačal na podlagi pravnomočnega plačilnega naloga.
O pravnomočno razsojeni stvari se v skladu s 333. členom ZPP (1977) oziroma 319. členom ZPP ne more ponovno odločati, o utemeljenosti odločitve pa ne ponovno razpravljati (razen v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi), zato po pravnomočnosti sodne odločbe ni mogoče uveljavljati, da sodišče ni odločilo pravilno.