ZKolP člen 15, 16, 17, 34.OZ člen 333. ZDR (1990) člen 118. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja člen 4. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 154 o spodbujanju kolektivnega pogajanja člen 8.
odpovedni rok - kolektivni delovni spor - odpoved kolektivne pogodbe - prenehanje veljavnosti kolektivnih pogodb - uporaba kolektivne pogodbe po prenehanju veljavnosti
ZDR/90 v 118. členu določa, da če se kolektivna pogodba sklene za določen čas, se lahko sklene najdlje za obdobje petih let; veljavnost kolektivne pogodbe se podaljša, če jo pogodbeni stranki ne odpovesta. To pomeni, da kolektivne pogodbe ne prenehajo že po poteku roka, ki je določen za njihovo veljavnost, temveč jih je potrebno izrecno odpovedati. Ker stranke kolektivne pogodbe tega niso storile, temveč so kolektivno pogodbo uporabljale tudi po določenem roku in po poteku petih let od začetka veljavnosti, je prišlo do spremembe te kolektivne pogodbe v kolektivno pogodbo za nedoločen čas.
Strankam kolektivne pogodbe ni mogoče odreči pravice do odpovedi kolektivne pogodbe, tudi če zakon tega ne določa izrecno ali če v sami kolektivni pogodbi niso izrecno navedeni pogoji, roki in način odpovedi. Drugačno stališče bi bilo v nasprotju s svobodo kolektivnega pogajanja.
Ob izhodišču, da je kolektivno pogodbo mogoče odpovedati, to pomeni, da jo lahko odpovejo tudi stranke kolektivne pogodbe, za katero velja 34. člen ZKolP. Če jo lahko odpovejo, to pomeni, da je treba uporabiti 16. člen ZKolP glede odpovednega roka (če kolektivna pogodba ne vsebuje odpovednega roka, se kolektivna pogodba lahko odpove z odpovednim rokom šestih mesecev) in 17. člen ZKolP glede uporabe določb normativnega dela, ki določa, da se določbe normativnega dela kolektivne pogodbe uporabljajo najdlje eno leto. V primeru pogodb, za katere pa je treba uporabiti tudi 34. člen ZKolP, velja še nadaljnja omejitev in sicer, da se uporabljajo samo tiste določbe normativnega dela odpovedane kolektivne pogodbe, ki niso v nasprotju z ZDR in ZKolP.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje – pritožba – obravnava pred sodiščem druge stopnje
Ugotovitev sodišča druge stopnje, da le-to v okviru pritožbenih navedb zgolj preverja dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje, je zmotna. Na podlagi tretjega odstavka 30. člena ZDSS-1 lahko na pritožbeni obravnavi ne samo ponovi že izvedene dokaze, temveč izvede tudi nove dokaze, ki so potrebni za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja.
invalidska pokojnina - pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje – zavrženje pritožbe – razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Tožnik se je pritožil zoper odločbo (ne zoper sklep ali sodbo) sodišča druge stopnje v glavni stvari. V vlogi ni navedel razlogov, zakaj izpodbija sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje. Vrhovno sodišče je zato pritožbo zoper sodbo zavrglo kot nedovoljeno, zoper sklep pa kot neutemeljeno.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje – pritožba – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Ker sodišče prve stopnje glede odločitve o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, kot jo določa drugi odstavek 118. člena ZDR, do konca obravnave na prvi stopnji ni imelo nobene delodajalčeve trditve niti ponujenega dokaza, da nadaljevanje delovnega razmerja med pravdnima strankama ni več mogoče, tudi ni izvajalo nobenega dokaza glede tega vprašanja. Sodišče druge stopnje zato ne more nepravilnosti sodišča prve stopnje samo popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov, saj tovrstnega dokaznega postopka sploh ni bilo in zato ni kaj dopolnjevati oziroma ponavljati.
revizija – pravni interes – izbris stranke iz sodnega registra – zavrženje revizije
Zaradi prenehanja tožene stranke kot posledice stečaja, tožena stranka nima pravnih naslednikov, ki bi lahko prevzeli pravdo in tako tudi ni mogoče uporabiti 3. ali 4. točke 1. odstavka 205. člena ZPP in postopek prekiniti. V takšni procesni situaciji se namreč postopek nikoli ne bo mogel nadaljevati. Vložene revizije tako nikoli ne bo mogoče obravnavati, to pa pomeni, da tožnica zanjo nima pravnega interesa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev navodil pristojnega zdravnika
Ker je tožnik opravljal dela na gradbenem objektu, čeprav je imel z odločbo ZZZS dovoljene le dnevne izhode zaradi narave zdravljenja, je ravnal v nasprotju z navodili pristojne zdravniške komisije oziroma pristojnega zdravnika. S tem je izpolnjen dejanski stan odpovednega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 6. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba – obravnava pred sodiščem druge stopnje
Kolikor vidi sodišče druge stopnje glede odsotnosti tožnika z dela v času od 23.11.2004 do izdaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (le v tem obsegu je bilo v pritožbenem postopku dejansko stanje še sporno) na podlagi tožnikovih navedb ali mnenja izvedenca dr. K. potrebo po dodatnem neposrednem zaslišanju tega izvedenca ali celo po imenovanju dodatnega izvedenca po uradni dolžnosti, gre za ponavljanje že izvedenih dokazov oziroma zgolj za dopolnjevanje že izvedenega dokaznega postopka. Takšno dopolnitev dokaznega postopka je na podlagi določb 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 sodišče druge stopnje dolžno izvesti samo.
Iz določbe drugega odstavka 82. člena ZDR izhaja, da mora delodajalec dokazati utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved. Dokazati mora torej tako obstoj odpovednega razloga iz 111. člena ZDR, kot tudi obstoj tistih okoliščin in interesov, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Navesti in dokazati mora konkretne okoliščine in interese, ki utemeljujejo nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja z delavcem zaradi storjene kršitve pogodbene ali druge obveznosti. Ne zadošča, da delodajalec le navede 110. člen zakona kot pravno podlago za odpoved.
ZTPDR člen 73.ZDR člen 184.ZOR člen 154.OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca – nedopustno ravnanje - invalid III. kategorije – razporeditev k drugemu delodajalcu
Ker tožnik odločitvi tožene stranke z dne 15.6.1999 o razporeditvi k novemu delodajalcu kljub pravilnemu pravnemu pouku ni ugovarjal, je ta postala dokončna, izvršljiva in pravnomočna že z iztekom roka za vložitev ugovora. Tožnik tudi ni dokazal svojih trditev, da mu je tožena stranka zagotovila sklenitev delovnega razmerja pri nesolidnemu delodajalcu. Toženi stranki v zvezi z odločitvijo z dne 15.6.1999 tako ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 211, 212. SKPgd člen 14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - službena pot – napotitev v tujino – razporeditev – dela izven delokroga – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Že po prejšnji delovni zakonodaji ni bilo mogoče mešati pojmov službenega potovanja in razporeditve delavca iz kraja v kraj. Ker ZDR/02 ne pozna instituta razporeditve, bi bila zamenjava teh institutov še toliko manj upravičena.
ZDR/02 ne določa, kdaj je treba upoštevati institut začasne napotitve delavca na delo v tujino, vendar iz zahtevane ureditve vsebine pogodbe po 212. členu ZDR/02 izhaja, da gre le za primere neprekinjenega dela v tujini, prav zato pa je treba urediti tudi vprašanje praznikov, prostih dni, urediti plačila in valuto plačila.
Glede na ugotovljeno kršitev, naravo in težo kršitve, tožnikovo delovno mesto in položaj pri toženi stranki se revizijsko sodišče pridružuje presoji sodišč nižje stopnje, da je ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov strank pravilna odločitev o utemeljeni odpovedi brez odpovednega roka.
ZDR člen 86, 86/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – tatvina - obličnost odpovedi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Zakon ne določa, da bi moral delodajalec v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi posebej navesti in obrazložiti tudi pogoj za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 110. člena ZDR – t. j. okoliščine in interese strank, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Glede na to tudi ne bi bila nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ne bi vsebovala trditev v tej smeri.
III. kategorija invalidnosti – zavarovančev poklic
Za zavarovančev „poklic“ se na podlagi 3. odstavka 60. člena ZPIZ-1 šteje delo na delovnem mestu, na katerega je zavarovanec razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
pridobitev pravice do invalidske pokojnine – prenehanje zavarovanja
Za priznanje pravice do invalidske pokojnine morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 156. člena ZPIZ-1: nastanek invalidnosti prve kategorije in prenehanje obveznega zavarovanja.
ZOR člen 200, 203.ZPP člen 370, 370/3, 380, 380/1.
povrnitev nepremoženjske škode – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca – višina denarne odškodnine – zapadlost terjatve – začetek teka zamudnih obresti – pravno mnenje
Če je zaradi osebnega stanja oškodovanca obseg škode neobičajno večji, nima to nobenega vpliva na vprašanje obstoja vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom, saj je predvidljivost (adekvatnost) posledic dejanja pri ugotavljanju vzročne zveze upoštevno presojana v razmerju do škodnega dogodka.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji – azbestna proizvodnja - izpolnjevanje pogojev – prenehanje delovnega razmerja
Dejansko prenehanje delovnega razmerja pri delodajalcu v smislu določb 8. člena ZPPPAI je bistveni pogoj za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Ni mogoče upoštevati zgolj izjav delodajalca o tožnici kot trajno presežni delavki, ki nasprotujejo dejanski ugotovitvi sodišča, da tožnici delovno razmerje sploh ni prenehalo in ji še traja z vsemi pravicami iz delovnega razmerja.
odškodninska odgovornost delavca – inventurni manjko - pripoznava dolga
Ker iz izvedenih dokazov ne izhaja niti to, da bi bila tožena stranka povzročiteljica škode (inventurnega manjka), posledično niso podani tudi ostali elementi odškodninske obveznosti (protipravno ravnanje tožene stranke, vzročna zveza med njenim ravnanjem in škodo).
ZDR člen 126, 126/2. SKPgd člen 43. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije (1996) člen 56, 57, 61.
znižanje osnovne plače - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela - delovna uspešnost
Če delavec ne dosega vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov na njegovi strani, je ob pogojih iz SKPgd, kolektivne pogodbe dejavnosti in podjetniške kolektivne pogodbe lahko upravičen tudi le do ustrezno znižane osnovne plače.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravna oseba - zastopnik delodajalca - razveljavitev imenovanja - učinkovanje za nazaj
Zastopniku tožene stranke je potekel mandat in ni bil podaljšan, novega zastopnika pa skupščina družbenikov (kot za to pristojni organ družbe) ni imenovala. Ker gospodarska družba brez zastopnika ne more poslovati, je na predlog štirih družbenikov direktorja imenovalo sodišče. Kasnejša razveljavitev tega imenovanja ne more imeti učinkov za nazaj, sploh pa ne v tem smislu, da bi se štelo, kot da tožena stranka določen čas ni imela zastopnika oziroma, da so bila vsa njegova dejanja in odločitve nezakonite.