KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004461
ZKP člen 371, 371/1-11, 383, 383/1.KZ člen 50.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – sprememba sodbe – sprememba kazenske sankcije – pogojna obsodba - poseben pogoj v pogojni obsodbi
Če sodišče druge stopnje poseže v sodbo sodišča prve stopnje glede odločbe o kazenski sankciji le v obsegu, ki zadeva določitev kazni ter enotno kazen in preizkusno dobo, s spremenjeno odločitvijo ne odpravi posebnega pogoja, določenega v pogojni obsodbi v prvostopenjski odločitvi, čeprav ga ne izreče ponovno.
ZKP člen 16, 201, 201/1-3, 202/2, 272, 272/2, 371, 371/1-11.URS člen 22, 29.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - predlog za podaljšanje pripora v obtožnici - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - odločanje po uradni dolžnosti - neogibnost pripora - ponovitvena nevarnost
Če gre za kršitev pravice do izjave, mora sodišče v vsakem konkretnem primeru tehtati, ali je kršitev vplivala na zakonitost izpodbijane pravnomočne odločbe.
Trditev, da bo tožnik zaradi ugoditve njegovemu zahtevku, neupravičeno obogaten, po svoji vsebini ne more predstavljati pobotnega ugovora, saj ne implicira nikakršne toženčeve zapadle terjatve proti tožniku. Gre torej izključno za toženčevo nasprotovanje tožnikovemu zahtevku in ne za ugovor pobotanja, o katerem bi moralo sodišče odločati v izreku sodbe.
Ker je pogodba o dosmrtnem preživljanju v celoti odplačna, je neutemeljen zahtevek za vračilo s to pogodbo prenesenih nepremičnin v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Pri presoji odplačnosti ali neodplačnosti pogodbe pa se ne upošteva zgolj finančna podpora, temveč tudi vsakodnevna nega in oskrba pokojnega.
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
podlaga za izdajo enotnega dovoljenja – neskladje z lokacijsko dokumentacijo - bistvena kršitev določb postopka
Ker izpodbijane sodbe glede ugovorov tožnikov, ki se nanašajo na lokacijo objekta in pogoje gradnje spornega objekta, zaradi neusklajenosti enotnega dovoljenja s predloženo lokacijsko dokumentacijo, na katero se izpodbijana sodba sklicuje, ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
Zahtevi za oprostitev plačila sodnih taks je treba predložiti dokazila o izpolnjevanju zakonskih pogojev. Če jih stranka ne predloži, takšna vloga ni formalno nepopolna, zato stranke ni potrebno pozivati na njeno dopolnitev, temveč je potrebno vlogo obravnavati po vsebini.
omejitev gibanja – ugotavljanje identitete prosilca – mednarodna zaščita
Kadar prosilec za mednarodno zaščito ob podaji prošnje za azil ne razpolaga z nobenim dokumentom, je treba njegovo identiteto ugotoviti z drugimi dokaznimi sredstvi, ki jih omogočajo veljavni predpisi. Takšno ugotavljanje traja določen čas, zato ZAzil daje možnost, da se prosilcu za azil v teh primerih lahko začasno omeji gibanje.
ZUS člen 34, 34/1-3.ZZ člen 36, 36/2.ZSV člen 56, 56/7.
imenovanje direktorja javnega zavoda – soglasje ministra – pravno sredstvo zoper soglasje ministra – akcesorni akt
Ker je soglasje ministra sestavni del akta o imenovanju direktorja javnega zavoda, ki ga sprejme svet zavoda in je zoper ta akt zagotovljeno sodno varstvo pri pristojnem sodišču iz 2. odstavka 36. člena Zakona o zavodih, je tudi po presoji pritožbenega sodišča soglasje možno izpodbijati samo s pravnimi sredstvi zoper akt o imenovanju.
revizija – dovoljenost - trditveno in dokazno breme – vrednosti kriterij – zelo hude posledice - pavšalne navedbe
Po ustaljeni upravnosodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogoja za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Sklep o zavrnitvi predloga za izločitev sodnika je akt sodne veje oblasti in ne upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Poleg tega je zoper takšen sklep rednega sodišča zagotovljeno sodno varstvo po določbah ZPP (peti odstavek 73. člena v zvezi z drugim odstavkom 363. člena) in zato tudi ne pride v poštev uporaba prvega odstavka 4. člena ZUS-1, saj subsidiarno varstvo v upravnem sporu ni potrebno.
V obravnavani zadevi gre po vsebini za drugačen zahtevek, kot je bil podan v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ob tem pa še za spremembo investitorja, saj gre v postopku za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo za delno legalizacijo že zgrajenih objektov, za katere v takem obsegu ni bilo izdano lokacijsko dovoljenje in je bila v tem postopku lokacijska dokumentacija dopolnjena. Poleg navedenega je bil postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, še preden je upravni organ odločal o izdaji enotnega dovoljenja za gradnjo, že zaključen in zahteva zavrnjena. Ker je bilo gradbeno dovoljenje v obnovljenem postopku razveljavljeno, enotno dovoljenje za gradnjo pa je bilo izdano naknadno na podlagi dopolnjene lokacijske in projektne dokumentacije, tako ni mogoče govoriti o tem, da je upravni organ odločal dvakrat o isti stvari.
izvolitev v sodniško funkcijo - revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Pomembnost pravnega vprašanja je po določbah ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje tožbe. V obravnavanem primeru je tožnikova nepopolna vloga prispela na sodišče celo prej, pred potekom roka za vložitev tožbe. Zato je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožnikova tožba, vložena 10.3.2008, prepozna, saj je šlo za dopolnitev vloge po pozivu sodišča z dne 28.2.2008 in v nobenem primeru ni mogoče šteti, da je to nova tožba in za zavrženje ni bilo zakonite podlage.
dopustitev revizije – pritožbeni razlog – obnova postopka - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva.
S pritožbo, vloženo na podlagi 32. člena ZDSS-1, lahko stranka uveljavlja obstoj razloga iz 2. alinee prvega odstavka citiranega člena zgolj glede tistega dela odločitve, ki je zajet v drugostopenjskem sklepu o nedopustitvi revizije.
v pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije tožena stranka ne more uveljavljati obnove postopka.
ZDSS-1 člen 19, 35, 47, 65.ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 358, 374, 377.ZOR člen 63.OZ člen 16. SKPgd člen 44, 52, 52/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (1998) člen 45, 53, 53/2.
kolektivni delovni spor - zavrženje revizije - pooblaščenec - veljavnost kolektivne pogodbe - tarifni del - procesna legitimacija - skupinski interes - uredba o višini povračil stroškov - neustavnost - nesporazum
Ker ZDSS-1 glede kolektivnih delovnih sporov nima posebnih določb o pooblaščencih, ki lahko vložijo revizijo kot izredno pravno sredstvo, je o tem vprašanju na podlagi 19. člena ZDSS-1 mogoče upoštevati le določbe ZPP.
Obstoj procesne legitimacije in s tem vprašanjem povezanega skupinskega interesa ni materialno pravno vprašanje.
Pri odločanju o upravičenem uveljavljanju skupinskega interesa predlagatelja je sodišče druge stopnje brez pritožbenih navedb pritožnikov o tem, da ta interes ni izkazan (kar bi pomenilo uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka), neutemeljeno presojalo pravilnost te odločitve sodišča prve stopnje in se je ob drugačni presoji glede upravičenega uveljavljanja skupinskega interesa tudi nepravilno oprlo na določbo četrte točke 358. člena ZPP (ki se nanaša na zmotno uporabo materialnega prava).
Tarifni del je sestavni del kolektivne pogodbe. Njegove določbe imajo enako veljavo, kot določbe normativnega dela. Natančnejša določitev povračil stroškov v zvezi z delom v tarifnem delu kolektivnih pogodb predstavlja konkretizacijo 44. člena SKPgd oziroma 45. člena KPDT, ki določata, da tarifna priloga kolektivne pogodbe določi zneske izhodiščnih plač, eskalacijsko lestvico, zneske povračil materialnih stroškov in znesek regresa za letni dopust.
Ob določitvi povračila stroškov v zvezi z delom v drugi točki 52. člena SKPgd in drugi točki 53. člena KPDT (ki napotujeta na ureditev v kolektivni pogodbi ali splošnemu aktu podjetja in določata minimalno povračilo), ter določitvi konkretne višine povračila stroškov v tarifni prilogi (v skladu s 44. členom SKPgd oziroma 45. členom KPDT), gre za enak predmet urejanja. Različno tolmačenje višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne pomeni drugega predmeta, saj ne vpliva na identiteto tega predmeta, zato ne more biti govora o nesporazumu po določbi 63. člena ZOR oziroma 16. člena OZ.
Pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije ni mogoče ugoditi, ker ne navaja konkretno, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, niti (konkretno - vsebinsko) ne zatrjuje oziroma dokazuje neenotnosti v praksi sodišča druge stopnje o vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo.