ZUP člen 5, 5/1, 68, 68/1, 68/2.ZLPZ-1 člen 2, 2/2-11, 25, 26, 26/1, 26/2-7, 27, 27/1, 30.
lastninjenje zavarovalnic - pravočasnost vloženega zahtevka - vložitev vloge pri tretji osebi - SOD kot pristojni organ v smislu ZUP - materialni prekluzivni rok - zamuda roka
Po 1. odstavku 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden se izteče rok, vendar pa, če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (2. odstavek 68. člena ZUP). Ta domneva velja le za primere, ko stranka priporočeno pošlje vlogo (kateremukoli) organu v smislu ZUP, in ne za primere, ko vloga sploh ni vložena pri organu v smislu ZUP, ampak pri tretji osebi. Če organ prejme vlogo po izteku materialnega prekluzivnega roka, je vloga prepozna.
Iz določbe 2. člena ZUS-1, na katero se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, izhaja, da sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki posegajo v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov pa se v upravnem sporu odloča samo, če tako določa zakon. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da s sklepom o dovolitvi izvršbe, ki ga je prvostopni upravni organ izdal po uradni dolžnosti v okviru pooblastil iz 290. člena ZUP, ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 200, 203.ZPP člen 258, 261.
povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - delo na višini - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - načelo kontradiktornosti - zaslišanje obeh pravdnih strank
Sodišči prve in druge stopnje sta v tožnikovem primeru ugotovili, da je tožnik, ki je bil zaposlen pri tožencu, stal u, pravzaprav deski, postavljeni na betonsko ograjo balkona. Kljub temu, da je toženca opozoril, da ga je strah, je slednji vztrajal, da se mudi, Tožnik je moral približno 50 kg težak element dimnika s 3-4 metre visokega improviziranega odra podati tožencu na streho. Ko je toženec že prijel element in ga je skušal povleči na streho, pa ga je spustil, pri čemer je element dimnika padel na "grušt", na katerem je stal tožnik in ga premaknil, zaradi česar sta tožnik in element padla na dvoriščna tla. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je šlo za delo na taki višini, ki predstavlja nevarno dejavnost, kot je opredeljena v 173. členu ZOR. Ker za škodo, nastalo v zvezi s tako dejavnostjo, odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja in ima od nje korist, je pravilno odločilo, da je toženec odgovoren za povzročeno škodo, ne glede na krivdo.
odgovornost šole za mladoletnega učenca - izvajanje nadzorstva šole - poškodba učenca pri nogometu
Nogomet je igra neizbežnih telesnih kontaktov, ki jih ni mogoče preprečiti, kar pomeni, da je v veliki meri glede nastanka možnih poškodb tudi nepredvidljiva. Določba 167. člena ZOR sicer izhaja iz obstoja krivdne odgovornosti šole, vendar z obrnjenim dokaznim bremenom, kar pomeni, da se šola ekskulpira, če dokaže, da je nadzorstvo opravila na način, kakor je treba in da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu.
razmerja med starši in otroki - predodelitev otroka - spremenjene razmere
Sodišče bi lahko ugodilo zahtevku le v primeru, če bi ugotovilo, da so se od sklenitve sodne poravnave v zadevi P 871/2004-IV do zaključka glavne obravnave v tej zadevi bistveno spremenile razmere, v katerih živi mladoletni J. P.
Pri sporni oceni uradnice oziroma sklepu, s katerim je tožena stranka to oceno potrdila, ne gre za odločanje o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika in s tem aktom se ne posega v pravni položaj tožeče stranke. Z oceno delovne in strokovne kvalitete ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Z njo se tudi ne posega v njene ustavne pravice, saj gre za akt, ki sam po sebi še ne učinkuje in ne povzroča pravnih posledic.
ZOR člen 210, 210/4, 371.ZPP člen 182, 182/3, 339, 339/2-14, 360, 360/1.
darilna pogodba - odpadla podlaga - razveza zakonske zveze - preklic darila - zastaranje terjatve za vrnitev darila - obrazloženost odločbe sodišča druge stopnje - kumulacija tožbenih zahtevkov
Res je, da naknadno odpadla podlaga darilne pogodbe povzroči prenehanje pogodbe, vendar ne sama po sebi in ne v vsakem primeru. Do tega pride samo, če darovalec svoje upravičenje uresniči, sicer pa ne. Izkustveno in splošno znano je, da mnogi starši kljub razvezi zakonske zveze njihovega otroka od njegovega razvezanega partnerja ne terjajo vrnitve darila. Te pogodbe obstajajo še naprej in tudi pravno učinkujejo. Ker je prenehanje pogodbe odvisno od volje odstopnega upravičenca, je njegova pravica časovno omejena z zastaralnimi roki. Drugačno stališče bi povzročilo nesprejemljivo pravno negotovost.
ZUN člen 54, 54/2, 55, 55/1. ZGO člen 33a.ZUS-1 člen 75, 75/2. ZUS člen 50, 50/2, 72, 72/4.
enotno dovoljenje za gradnjo – legalizacija objekta – skladnost s prostorsko ureditvenimi pogoji – urbanistični in arhitekturni pogoji
Pri presoji skladnosti lokacijske dokumentacije in enotnega dovoljenja za gradnjo s prostorsko ureditvenimi pogoji je treba upoštevati tako urbanistične kot arhitekturne pogoje.
revizija - dovoljenost revizije - dokazno breme - odstop od sodne prakse glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev
Ker v obsegu, v katerem revident uveljavlja odstop od sodne prakse, postopek, končan z delno odločbo, ni bil obnovljen, ne gre za vprašanja, ki bi bila bistvena za odločitev. Glede na navedeno ni izkazan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede odločilnega pravnega vprašanja v obravnavani zadevi, zato ni podana zatrjevana podlaga za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Po pričetku prestajanja kazni zapora stranka nima več pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper sklep o zavrnitvi oziroma zavrženju prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora.
ZUS-1 člen 5, 5/2, 82, 82/2, 107, 107/2. ZUS člen 1, 1/4, 21, 21/4.
občinski odlok - posamični akti - začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora
Že v svojem sklepu, opr. št. U-1-86/04 (Uradni list RS, št. 90/2005) in tudi v sklepu, opr. št. U-1-321/05-6 z dne 12.1.2006, je Ustavno sodišče Republike Slovenije, ko je obravnavalo pobudo tožeče stranke za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega Odloka ter jo je zavrglo, navedlo, da so akti, s katerimi občine zaradi zavarovanja izvedbe predvidenih prostorskih ureditev začasno določijo z zakonom predvidene ukrepe, po svoji naravi posamični akti. Tudi izpodbijani del tega Odloka na določenih zemljiščih odreja konkretne prepovedi, ki bodo zaznamovane v zemljiški knjigi. Ta akt po mnenju Ustavnega sodišča torej v tem delu ureja posamična razmerja, čeprav ga je v obliki odloka sprejel Občinski svet Občine ... Ker Ustavno sodišče za njegovo presojo ni pristojno, je pobudo tožečih strank za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti v delu, ki se nanaša na ta Odlok, zavrglo. Pri tem je Ustavno sodišče sprejelo stališče, da se zakonitost aktov organov lokalnih skupnosti, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja, presoja v upravnem sporu (4. odstavek 1. člena ZUS). Menilo je tudi, da pobudnici (tožeči stranki) zato lahko izpodbijata navedeni Odlok s tožbo pri Upravnem sodišču v roku 30 dni od vročitve sklepa Ustavnega sodišča o zavržbi pobude (4. odstavek 21. člena ZUS).
priznanje tuje sodne odločbe - identiteta predloga za priznanje in tuje sodne odločbe - izvršba - pravni naslednik
Nasprotni udeleženec v obravnavanem postopku je družba D. d.o.o. V tej fazi postopka ni več sporno, da se sodba Delovnega sodišča v Münchnu 30 Ca 14169/01 z dne 7.11.2001 glasi na toženo stranko D. GmbH. Ker gre za dva subjekta, ne obstoji identiteta med sodbo, katere priznanje se zahteva, in predlogom z dne 7.10.2003, naperjenim zoper D. d.o.o.,
denacionalizacija - revizija – dovoljenost – dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – vsebina zahteve za denacionalizacijo
Ker glede pravnega vprašanja, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembnega po vsebini obravnavane zadeve (ali morajo biti premičnine v zahtevi za denacionalizacijo natančno opredeljene ali pa zadostuje zahteva za vrnitev celotnega podržavljenega premoženja), obstoji ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča,da je denacionalizacijski postopek predlagalni postopek, zato lahko upravni organ posamezno zadevo obravnava le v okviru zahtevka, ki je pravočasno in določno postavljen. Od tega stališča pa izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne odstopa,zato niso podani pogoji za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZOR člen 371.ZPP člen 7, 371, 374, 374/2, 375, 377.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen državni pravniški izpit - neupravičena pridobitev - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje in spoštovanje načel javne morale - odlašanje z vložitvijo tožbe na prošnjo dolžnika
Za začetek teka zastaranja je odločilna dospelost terjatve. Zastaranje začne teči naslednji dan, po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti. Ugovor zastaranja tudi ni zoper načela javne morale. Zoper takšna načela je ugovor, če je dolžnik s svojim ravnanjem pripravil upnika do tega, da je s tožbo tako dolgo odlašal, dokler terjatev ni zastarala. Zlasti velja to za primer, ko dolžnik upnika prosi, naj ga še ne toži, češ da bo gotovo plačal, ko pa medtem mine zastaralni rok, se sklicuje na zastaranje. Nedopusten je ugovor zastaranja, če dolžnik z grožnjo ali prevaro doseže, da je prišlo do zastaranja.
ZUP člen 42, 43. ZMed člen 82, 82/1. ZRTVS člen 14. ZUJIK člen 100, 116, 117.
javni razpis – stranka in stranski udeleženec v postopku javnega razpisa – zahteva za priznanje lastnosti stranke
Tožeča stranka utemeljuje pravni interes za udeležbo v postopku javnega razpisa s sklicevanjem na to, da se je predmetni javni razpis financiral iz njenih sredstev, zato ima pravico preveriti, ali gre plačilo pravi osebi in v pravi višini. S tem pa utemeljuje pravni interes za soodločanje in nadzorovanje pri dodeljevanju sredstev na javnem razpisu, kar pa ni pravni interes, s katerim bi lahko v postopku javnega razpisa utemeljevala pravni interes za priznanje položaja stranskega udeleženca. Nobena druga oseba (razen prijaviteljev) v postopku javnega razpisa ne varuje svojih pravic in pravnih koristi.
razveza izročilne pogodbe - velika nehvaležnost - ničnost pogodbe
Pritožbeno sodišče se je pri presoji pravnega standarda velike nehvaležnosti oprlo na vzroke za razdedinjene iz 42. člena ZD, kar je v skladu z uveljavljeno sodno prakso (prim. zadeve II Ips 251/95 in II Ips 22/2006). Pravilno je zaključilo, da verbalne žalitve in nekorektnosti ter medsebojni spori pravdnih strank, katerih pobudnica je večkrat sama tožnica, ne pomenijo velike nehvaležnosti. Zaradi nesporazumov med pravdnimi strankami izročilna pogodba tudi ni nična.