Sklep o prekinitvi postopka za izdajo dovoljenja za tranzit orožja ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, niti ni sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil upravni spor dopusten.
neizbira kandidata v sodniško funkcijo - revizija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Pomembnost pravnega vprašanja je po določbah ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
dovoljenost revizije - sklep o nadaljevanju postopka s pravnimi nasledniki - sklep o popravi sodbe - preskakovanje pravnih sredstev - zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena zoper sklep, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o nadaljevanju postopka s pravnimi nasledniki izbrisane družbe in zoper sklep sodišča prve stopnje o popravi sodbe, ker postopek z izpodbijanima sklepoma ni pravnomočno končan.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Med razloge za delegacijo pristojnosti ni mogoče uvrstiti morebitnega odklonilnega odnosa strank do sodnikov določenega (določenih) sodišča (sodišč), pavšalno podkrepljenega z njenim nezadovoljstvom s postopanjem in odločanjem stvarno in krajevno pristojnih sodišč obeh stopenj v drugih sodnih postopkih, v katerih je bila udeležena kot stranka, saj preizkus formalne in materialne pravilnosti odločitev teh sodišč v (drugih) postopkih ne more biti predmet presoje v postopku o predlogu za prenos pristojnosti po določbi 67. člena ZPP.
Določbe 2. oddelka 6. poglavja ZASP opredeljujejo le notranje razmerje v okviru dejavnosti kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic, to je razmerje med imetniki pravic in kolektivno organizacijo, ki te pravice skupinsko upravlja bodisi po samem zakonu bodisi po pogodbi z imetniki pravic. To razmerje je po svoji pravni naravi mandatno razmerje, katerega vsebina, s tem pa okvir delovanja kolektivne organizacije, je določena že z zakonom. V zunanjem razmerju, to je v razmerju do uporabnikov in tretjih, pa kolektivna organizacija ne nastopa kot (neposredni) zastopnik avtorjev, temveč kot posebne vrste skrbnik imetnikov pravic, ki te pravice upravlja za več avtorskih del več avtorjev hkrati. Navzven ima kolektivna organizacija tako značaj kolektivnega avtorja z vsemi značilnostmi avtorja, ki vsa dejanja in posle opravlja za račun avtorjev (in imetnikov sorodnih pravic) in v njihovem kar najboljšem interesu, vendar to počne - in to je v predmetni zadevi bistveno - v svojem imenu.
Zgolj odmik od mandatnih pooblastil, določenih v 2. oddelku 6. poglavja ZASP, ne more imeti za posledico neveljavnosti tožnikovih obligacijskih razpolaganj v razmerjih s tretjimi. Posledice tovrstnega ravnanja lahko nastanejo le v razmerju med tožnikom in imetniki pravic, v razmerju med tožnikom in (enim ali več) uporabniki pa ne.
ZUS-1 člen 22, 22/1.ZPP člen 12, 108, 108/4, 365, 365/2.
nerazumljiva vloga – poziv na dopolnitev – zavrženje vloge
Tudi po presoji pritožbenega sodišča pritožnikova vloga ni bila sposobna za obravnavo v upravnem sporu, saj ni vsebovala podatkov, ki jih je treba v skladu s 30. členom ZUS-1 navesti v tožbi, niti kakšnih drugih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče oceniti, za kakšno vlogo gre. Sodišče prve stopnje je zato pravilno postopalo po 108. členu ZPP (v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).
pripor – podaljšanje pripora – razlogi o odločilnih dejstvih – utemeljen sum – pravna opredelitev dejanja
Pri odločanju o (podaljšanju) priporu, v fazi postopka, ko obtožnica še ni pravnomočna, se o vprašanju pravilne pravne opredelitve dejanj ne odloča (o tem bo odločalo sodišče prve stopnje ali v ugovornem postopku ali po opravljeni glavni obravnavi).
Revident ni konkretiziral tistih ravnanj sodišča, ki naj bi predstavljala zatrjevane procesne kršitve v zvezi z izdajo izpodbijane sodbe. Revizijsko sodišče se zato z vprašanjem, ali so bile v postopku storjene relevantne kršitve določb pravdnega postopka, ni ukvarjalo.
ZOR člen 191, 191/2, 206, 206/1, 206/3.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
krivdna odgovornost izvajalca del - škoda zaradi eksplozije grelnika - solidarna odgovornost - zmanjšanje odškodnine - dovoljenost revizije - akumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga zahtevkov - zavrženje revizije
Brez slehernega pomena bi bilo tudi toženčevo zavzemanje za nujnost upoštevanja morebitnega prispevka B. B. k nastali škodi, saj bi šlo kvečjemu za prispevek tretjega, ki spričo določb 206. člena ZOR ne bi imel nobenega vpliva na obseg odškodninske odgovornosti (v vsakem primeru še vedno solidarno odgovornega) toženca za tožnikoma nastalo celotno škodo.
Če se toženec z revizijskimi trditvami, da je bil iz plemenitih nagibov pripravljen na prijateljsko in brezplačno uslugo sosedu ter da pri sodiščih obeh stopenj pogreša občutek za pravičnost, smiselno morda zavzema za uporabo določb 191. člena ZOR o zmanjšanju odškodnine, mu je treba odgovoriti, da sodišče lahko zniža odškodnino na tej podlagi le na predlog oškodovalca, ki bi moral biti postavljen pred pravnomočnim zaključkom postopka in česar ni mogoče prvič uveljavljati šele v postopku z izrednim pravnim sredstvom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE
VS0011261
ZOR člen 12, 13, 53, 53/2, 53/3, 103.ZPP člen 481, 481/2.SPZ člen 2, 8, 9, 10, 271.ZGJS člen 76.ZLNDL člen 1, 3, 5.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo - načelo vestnosti in poštenja - ničnost pogodbe o brezplačnem prenosu lastninske pravice na nepremičnini - nedopusten nagib - javno dobro - preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino - načelo povezanosti zemljišča in objekta - stavbna pravica - pridobitev lastninske pravice po zakonu - pravica uporabe
V klasičnem sistemu civilnega prava lahko pravna razmerja lastninske pravice na nepremičninah in prometa z nepremičninami res temeljijo le na načelu "superficies solo cedit" (z izjemami kot so npr. stavbna pravica in etažna lastnina) in načelu zaupanja v zemljiško knjigo. Vendar je treba upoštevati, da koncepcija družbene lastnine ni temeljila na omenjenih načelih. Značilnost takratne ureditve in dejanskega stanja nepremičnin je bila nekakšna zakrnelost tistih institutov stvarnega prava, ki imajo svojo vlogo v tržnem gospodarstvu (med drugim načela zaupanja v zemljiško knjigo). Za promet s pravicami na nepremičninah v družbeni lastnini so veljala drugačna pravila, kot jih pozna pravni režim zasebne lastnine.
ZZZDR člen 106, 117, 117/1.ZPP člen 374, 374/2, 377.
dovoljenost revizije - pravni interes za tožbo - varstvo in vzgoja otrok - stiki z otrokom - polnoletnost otroka
Tožnik mora interes in pravovarstveno potrebo izkazovati ves čas postopka (in torej ne le ob vložitvi tožbe), kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Ker torej odločanje o stikih tožnice s sinom T. zaradi njegove polnoletnosti ni več mogoče, tožnica nima pravnega interesa za vloženo revizijo.
dovoljenost revizije - izpodbijanje odločitve sodišča prve stopnje - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Toženka z revizijo presega pritožbeno izpodbijani znesek za 62.494 SIT (razlika med revizijsko sporno vrednostjo 1.024.994 SIT in pritožbeno sporno vrednostjo 962.500 SIT). Revizija ni dovoljena, ker stranka z njo deloma izpodbija sodbo prvostopenjskega sodišča, deloma pa ne presega revizijsko določenega praga.
povrnitev nepremoženjske škoda - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi zaradi skaženosti - višina denarne odškodnine
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
OZ člen 179, 182.ZPP člen 128, 128/5, 377, 384, 384/1.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine in trajanje sodnega postopka - načelo individualizacije odškodnine načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - zavrženje revizije
Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo je treba, poleg ostalih kriterijev, upoštevati tudi izjemno dolgo trajanje postopka, kadar razlogov za to ni mogoče pripisati tožniku.
odgovornost države - krivdna in objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - poškodba vojaka pri športni vadbi - povrnitev nepremoženjske škode - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Kriterij nevarnosti pri ocenjevanju vojaških vaj je drugačen - višji, kot bi bil pri ocenjevanju podobnih dejavnosti v civilnem življenju.
Pravila o objektivni odgovornosti se takrat, ko je postala stvar ali dejavnost vezana zaradi dejanj ali opustitev imetnika stvari oziroma tistega, ki se ukvarja z določeno dejavnostjo, ne smejo uporabiti. V primerih, ko je nevarnost posledica nedopustnega ravnanja, naj bo podlaga odškodninske odgovornosti krivda.
Stališče sodišča druge stopnje, da bi bil toženec kršil zavarovalno pogodbo in izgubil pravice iz nje, če bi tožeča stranka dokazala, da se je skušal izmakniti preiskavi alkoholiziranosti, je pravilno.
ZMZ člen 56.ZUP člen 129, 129/1-4.ZUS-1 člen 63, 76.
mednarodna zaščita - ponovna obravnava - litispendenca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da dne 4.8.2008, ko je tožnik vložil novo (tretjo) prošnjo za mednarodno zaščito, ki zajema tudi subsidiarno zaščito, še ni bilo pravnomočno odločeno o njegovi drugi prošnji za mednarodno zaščito z dne 13.7.2008, saj je bila sodba prvostopnega sodišča, izdana dne 20.8.2008, tožnikovo pritožbo zoper navedeno sodbo pa je pritožbeno sodišče zavrnilo s sodbo, z dne 4.9.2008. Tem ugotovitvam tožnik ne ugovarja niti v tožbi niti v pritožbi zoper izpodbijano sodbo. Zato tudi pritožbeno sodišče meni, da je, glede na tako ugotovljeno dejansko stanje, tožena stranka v izpodbijanem sklepu z dne 8.8.2008 pravilno uporabila določbo prvega dela 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, da se o isti stvari že vodi upravni ali sodni postopek, v zvezi z 2. členom ZUP, da gre za isto upravno zadevo in prošnjo na tej podlagi pravilno zavrgla.