ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/1. ZOR člen 154, 154/1, 207.
vsebina pogodbe - ugotavljanje dejstev - pasivna legitimacija - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - izgradnja ceste v skladu z upravnimi dovoljenji - trajanje postopka za odkup nepremičnin - pritožbene novote
Ugotavljanje vsebine pogodbe ima značilnosti ugotavljanja dejanskega stanja (iz sodbe Vrhovnega sodišča RS z opr. št. II Ips 697/2004, z dne 14.12.2006).
Sodišči prve in druge stopnje sta lahko kot izhodišče za presojo o očitku prepočasnega postopanja upoštevali (le) uveljavitev uredbe, objavljene v uradnem listu dne 26.4.2000, ki je pravna podlaga za začetek postopanja tožene stranke v zvezi z odkupom nepremičnin, in sklenitev pogodb o odkupu nepremičnin tožeče stranke dne 27.6.2000. Ob takšnem izhodišču pa očitek prepočasnega postopanja (in s tem protipravnega ravnanja) ne more biti utemeljen. Določilo 207. člena ZOR se namreč nanaša na situacijo, ko do škode pride zaradi izvajanja gradbenih del na nepremičnini (prim. pravno mnenje, občna seja VSS 15. in 16.12.1986, Poročilo VSS 2/86 str. 46, obr.).
Izgradnja nove ceste v skladu s pridobljenimi dovoljenji za poseg v prostor ni protipravno ravnanje.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta - postulacijska sposobnost - revizija vložena po zakonitem zastopniku
Ker je bila vložena v postopku zaradi plačila 1.529,81 EUR, in ker jo je vložil zakoniti zastopnik tožene stranke, ki ob tem ni trdil, da ima opravljen pravniški državni izpit, je presoja sodišč nižjih stopenj, da je revizija nedovoljena in da jo je treba zavreči, pravilna.
pripojitev družbe - singularno pravno nasledstvo - imetništvo blagovne znamke
S pripojitvijo je tožeča stranka postala univerzalna pravna naslednica SP Z. Podrobnejše ugotavljanje (singularnega) pravnega nasledstva glede imetništva znamke bi presegalo okvir postavljenega tožbenega zahtevka, ki se nanaša le na ugotovitev, ali je tožena stranka pravna naslednica SOUR Z. ali SP Z.. Takšen ugotovitveni tožbeni zahtevek se po naravi stvari ne more nanašati na ugotavljanje nasledstva glede posamičnih stvari ali pravic, temveč pomeni univerzalno pravno nasledstvo.
spor o pristojnosti - izvršba zaradi vrnitve delavca na delo - sprememba sedeža dolžnika - ustalitev pristojnosti
Za odločanje v izvršilni zadevi glede vrnitve delavca na delo je tudi po statusni spremembi dolžnice, povezani s spremembo sedeža, ostalo krajevno pristojno sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - razmerje med stranko v postopku in sodnico pristojnega sodišča
Tehten razlog je podan zaradi zatrjevanega razmerja ene od sodnic krajevno pristojnega sodišča s tožencem.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek zoper več dolžnikov - materialni sosporniki - atrakcija pristojnosti
Pri izvršbi zoper več dolžnikov, ki so materialni sosporniki, velja krajevna pristojnost sodišča, ki je pristojno za enega od njih, tudi za ostale dolžnike.
omejitev teka zamudnih obresti - pravilo ne ultra alterum tantum - časovne meje pravnomočnosti - zahteva za varstvo zakonitosti
Ker so zakonske zamudne obresti dosegle glavnico pred dnem 22.5.2007, ko je prenehal veljati 376. člen OZ, in tudi pred dnem zadnje glavne obravnave na prvi stopnji (to je pred dnem 11.11.2003), ki je trenutek, na katerega so vezane časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe, je Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi upoštevalo pravilo ne ultra alterum tantum, po katerem „obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico“.
Ker so zakonske zamudne obresti na dan, ko je odločalo sodišče prve stopnje (to je na dan 11.11.2003), že nehale teči, ker so dosegle in presegle glavnico, bi moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o višini terjatve iz naslova teh zamudnih obresti. V konkretnem primeru je imelo namreč na voljo dejansko in pravno podlago, da o zamudnih obrestih odloči tudi po višini in pri tem upošteva vsa pravila, ki urejajo njihovo; tudi pravilo ne ultra alterum tantum, za čas, ko je veljalo.
razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenikov - uporaba spornih pogodbenih določil
Če je skupen namen pogodbenikov ostal nedokazan, sporno pogodbeno določbo pa je treba kljub temu uporabiti, pri njeni interpretaciji ni odločilen pravni pomen uporabljenih izrazov, temveč običajni pomen glede na smisel določbe v kontekstu celotne pogodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - dolgotrajnost sodnega postopka - odškodninski spor zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Dolgotrajno reševanje neke zadeve, ki je objektivno pogojeno s stanjem v sodstvu in je torej sistemske narave, ne more biti utemeljen razlog za prenos pristojnosti v zadevi, v kateri se obravnava odškodninski zahtevek zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
ZPPSL člen 171, 171/2.ZPP člen 76, 80, 205, 205/1-3, 205/1-4.ZUS-1 člen 22, 22/1.
zaključek stečajnega postopka - prenehanje pravne osebe - sposobnost biti stranka - pravno nasledstvo - prekinitev postopka - zavrženje revizije
Kadar pravna oseba preneha obstajati zaradi zaključka stečajnega postopka, nima pravnega naslednika. To pomeni, da bi prekinitev postopka trajala večno in se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati. S prenehanjem je pravna oseba izgubila svojo sposobnost biti stranka, ki pa je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka, zato Vrhovno sodišče takšne vloge zavrže kot nedovoljene.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - povrnitev bodoče škode - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Povrnitev škode zaradi poškodbe očesa.
V okviru odločanja o denarni odškodnini za telesne bolečine se sicer upoštevajo tudi bodoče telesne bolečine, ampak le v primeru, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bodo trajale tudi v prihodnosti.
ZUP člen 42, 43, 260, 260/1-9.ZMed člen 82, 82/1. ZRTVS člen 14. ZUJIKčlen 100, 116, 117.
javni razpis - obnova postopka - obnovitveni razlog - neudeležba stranke v postopku - stranska udeležba v postopku javnega razpisa - varstvo pravic in pravnih koristi - pravni interes
Ker tožeča stranka ne more biti stranka oziroma stranski udeleženec v postopku javnega razpisa, je bil njen predlog za obnovo postopka javnega razpisa pravilno zavržen, saj tožnica ni izkazala, da je upravičena stranka za vložitev predloga za obnovo postopka v postopku javnega razpisa.
ZUP člen 42, 43.ZMed člen 82, 82/1. ZRTVS člen 14.ZUJIK člen 100, 116, 117.
javni razpis – stranka v upravnem postopku – stranski udeleženec - zahteva za priznanje lastnosti stranke v postopku javnega razpisa
Tožeča stranka utemeljuje pravni interes za udeležbo v postopku javnega razpisa s sklicevanjem na to, da se je predmetni javni razpis financiral iz njenih sredstev, zato ima pravico preveriti, ali gre plačilo pravi osebi in v pravi višini. S tem pa utemeljuje pravni interes za soodločanje in nadzorovanje pri dodeljevanju sredstev na javnem razpisu, kar pa ni pravni interes, s katerim bi lahko v postopku javnega razpisa utemeljevala pravni interes za priznanje položaja stranskega udeleženca. Nobena druga oseba (razen prijaviteljev) v postopku javnega razpisa ne varuje svojih pravic in pravnih koristi.
dovoljenost revizije - premoženjski spor - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pomanjkljivosti odločbe - nasprotja med odločilnimi dejstvi v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov, izpovedb prič in samem zapisniku
Drugi toženec se upravičeno sklicuje na nasprotja, ki so podana med odločilnimi dejstvi v razlogih sodbe sodišča druge stopnje o vsebini zapisnikov o izpovedbi prič in samima zapisnikoma.
delitev skupnega premoženja zakoncev - domneva o enakosti deležev - odgovornost za dolgove - pogodba o prodaji nepremičnine - navidezna pogodba - prodaja nepremičnine - poplačilo davčnega dolga
Ob dejstvu, da predstavlja sporno stanovanje skupno premoženje dolžnice in toženca, nobeden od njiju ni dokazoval, da je prispeval k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju od zakonske presumpcije o enakosti deležev. Zato ni mogoče sprejeti razlage, da velja glede odgovornosti za obveznosti, če je dolžnik samo eden izmed zakoncev, da se upnik lahko poplača iz skupnega premoženja le, če doseže delitev z določitvijo deležev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004465
ZKP člen 333, 333/6, 340, 340/2, 371, 371/2, 372, 372/1-5, 424, 424/1.KZ člen 45.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - branje izvedenskega mnenja - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - krivda - odločba o kazenski sankciji - poseben razlog za odpustitev kazni - olajševalne okoliščine
Okoliščine, ki jih je sodišče presojalo pri odmeri kazni v zvezi z obsojenčevim psihičnim stanjem po storitvi kaznivega dejanja (da mu je za nastanek prometne nesreče žal, da je stalno v mislih pri tem dogodku in da je po nesreči zaradi duševne stiske obiskal klinično psihologinjo), niso takšne, da bi jih sodišče smelo presojati le ob predhodno danem izvedenskem mnenju.
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2.URS člen 29, 29/1-3.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe
Če sodišče oceni, da je predlagani dokaz nepotreben, ker je dejansko stanje že v zadostni meri razjasnjeno z izvedenimi dokazi, z neizvedbo dokaza ni kršena obsojenčeva pravica do obrambe.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 42, 42/1, 83, 83/2-2, 89.ZPP člen 11.
združitev revizijskih postopkov – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – neenotnost sodne prakse sodišča prve - stopnje – obnova carinskih postopkov
Vrhovno sodišče ocenjuje, da ni utemeljenih razlogov zoper združevanje postopkov na revizijski stopnji, zato je – ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1) – smiselno uporabilo določbo 42. člena ZUS-1 in obravnavane postopke samo združilo v skupno obravnavanje in odločanje.
ZUS člen 18, 18/1, 21, 21/1, 26, 26/1, 34, 34/1-2.ZUS-1 člen 107, 107/2.
prepozna tožba - tožbeni rok za osebo, ki ni sodelovala v upravnem postopku
Oseba, ki se ni udeleževala upravnega postopka in ji upravna odločba ni vročena, ampak zgolj poslana v vednost na njeno zahtevo, lahko po prvem odstavku 18. člena ZUS izpodbija dokončen upravni akt, če izkaže, da so z njim prizadete njene pravice ali pravne koristi; tožba je pravočasna, če je vložena v enakem tožbenem roku, kot velja za stranke, ki so se udeleževale upravnega postopka.