spor o pristojnosti - izvršba na denarna sredstva na računu - krajevna pristojnost - bivališče dolžnika - splošno znana dejstva - podatki iz uradne evidence Ministrstva za notranje zadeve
Podatkov o stalnem prebivališču strank ni mogoče uvrstiti med splošno znana dejstva, zato podatek v uradni evidenci Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije v sporu o pristojnosti ne more biti odločilen.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - vezanost civilnega sodišča na obsodilno odločbo sodnika za prekrške
Sodnik za prekrške ni pristojen za razrešitev obstoja vzročne zveze med ravnanjem zavarovanca tožene stranke in škodo na tožnikovem avtomobil, za katerega je lahko pristojno le sodišče v pravdnem postopku. Poleg tega sodišče po 14. členu ZPP tudi ni vezano na obsodilno sodbo sodnice za prekrške, zato ima ta pravnomočna odločba enako dokazno moč kot drugi izvedeni dokazi, ki sta jih sodišči prve in druge stopnje ocenili.
prodajna pogodba - prenehanje pooblastila za sklenitev pogodbe - prenehanje funkcije zakonitega zastopnika družbe - publicitetni učinek izbrisa osebe kot direktorja družbe - učinek pogodbe, ki jo sklene neupravičena oseba - neobstoj pogodbe - ničnost pogodbe - ugotovitev neveljavnosti pogodbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Bivšemu direktorju tožeče stranke je prenehalo pooblastilo za zastopanje tožeče stranke s sklepom družbenikov o njegovi razrešitvi in ne z dnem izbrisa iz sodnega registra (pravni učinek izbrisa določene osebe kot direktorja iz sodnega registra ni oblikovalen, temveč publiciteten). Po tretjem odstavku 88. člena ZOR se šteje, da pogodba, ki jo je v imenu tožeče stranke sklenila neupravičena oseba in ki je tožeča stranka naknadno ni odobrila, sploh ni bila sklenjena. Na podlagi takšne pogodbe je neupravičeno zastopani upravičen najmanj do takšnega varstva, kot bi ga bil deležen pri nični pogodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0011361
ZOR člen 154, 154/1, 200, 203. ZTPDR člen 73. ZPP člen 41, 41/2, 128, 128/5, 367, 367/2, 333, 384.
dovoljenost revizije - revizija zoper sklep pritožbenega sodišča o razveljavitvi sodbe - revizija zoper sklep o stroških postopka - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - opravljanje varnostne službe v diskoteki - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - zamudne obresti - obrestna mera zakonskih zamudnih obresti
Zaveza plačati zakonske zamudne obresti pomeni, da mora tožena stranka tožniku plačati zamudne obresti po obrestni meri, določeni z zakonom. Če se ta v času trajanja zamude spremeni, mora dolžnik plačati zamudne obresti po tisti obrestni meri, ki velja po posameznih obdobjih znotraj časa, ko zamuda traja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnega razloga - sorodstveno razmerje med stranko v postopku in uslužbenko pristojnega sodišča - izvršilni postopek
Okoliščina, da je dolžnikova hčerka zaposlena kot strojepiska pri sodišču, ki izvršilno zadevo obravnava od leta 1999 dalje, ne utemeljuje dolžnikovega razumnega dvoma v nepristranskost sojenja pri tem sodišču. Zato ni podan tehten razlog za določitev drugega sodišča.
kondikcija - učinki razveze pogodbe - učinkovanje ex tunc in ex nunc - sodna poravnava - povrnitev vlaganj najemnika v nepremičnino - dolgoročni najem
Dolgotrajnejši najemi se v pravni literaturi in v sodni praksi navajajo kot primeri trajnejših oziroma trajajočih obveznosti, za kakršne razveza pogodbe učinkuje pro futuro in ne tudi za nazaj.
Dejstvo, da je nastanek reparacijske obveznosti posledica razveze pogodbe in da ima obogatitveno naravo (podlaga se pač ni v celoti uresničila), sicer utemeljuje uporabo pravil o neupravičeni pridobitvi (210. člen ZOR), a kondikcijski zahtevek je lahko utemeljen le do višine koristi, katere prehod je bil neupravičen, ta pa ni odvisna od načina (s sodbo ali s sporazumom pogodbenih strank) razveze pogodbe. Pravilna uporaba pravil o neupravičeni pridobitvi tako pripelje do enake pravne posledice kot uporaba pravil o učinkih razdrte pogodbe.
odškodnina za premoženjsko škodo zaradi napačne sodne odločitve - pravni standard zakonskih zamudnih obresti
Obravnavano je bilo vprašanje, ali je tožnik upravičen do odškodnine, ker mu (v drugi, pravnomočno končani pravdi) niso bile prisojene ZZO za čas pred izdajo sodbe sodišča 1. stopnje.
dovoljenost revizije - subjektivna kumulacija na pasivni strani - navadno sosporništvo - opredelitev vrednosti spornega predmeta - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Pri subjektivni kumulaciji mora biti vrednost spornega predmeta po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP določena za vsak zahtevek posebej. V konkretnem primeru tožnica ni ravnala tako, toženca pa temu nista oporekala. Zato ni znano, koliko znaša vrednost spornega predmeta v razmerju do vsakega od njiju. Njun položaj je zato enak, kot bi bil, če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena.
Pravico do izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika ima vsak upnik, ki ima dospelo terjatev in zakon načeloma ne zahteva, da bi morala imeti dolžnik in tretji namen oškodovati upnike. To je odvisno od načina, kako je upnik razpolagal (odplačno ali neodplačno) in od sorodstvenega razmerja oziroma svaštva tretjega. V obravnavanem primeru je dolžnica tožencu podarila trisobno stanovanje. Ker je šlo za neodplačno razpolaganje upnice, toženčeva dobra vera po izrecnem določilu tretjega odstavka 281. člena ZOR ni pomembna, ker sam ni prikrajšan; če mora zaradi izpodbijanja predmet ali del predmeta vrniti, je na istem, kot če ga sploh ne bi dobil v dar. Za dolžnico pa je v istem odstavku določeno, da se šteje, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - prepozna sprememba vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Sprememba napovedane vrednosti spornega predmeta na četrtem naroku za glavno obravnavo je bila prepozna. Četudi je sodišče novo vrednost ugotovilo kot nesporno med strankama, ta pravdnima strankama glede dovoljenosti revizije ne more podeliti več pravic, kot jih nudi določba tretjega odstavka 44. člena ZPP. Nova označba vrednosti spornega predmeta bi bila dopustna po začetku obravnavanja glavne stvari le, če bi tožeča stranka spremenila tožbo.
POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0011329
ZOR člen 12, 154, 200.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
kršitev pogodbe o poslovnem sodelovanju - odkup mleka - pogodbena odškodninska odgovornost - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda kot posledica kršitve pogodbe o poslovnem sodelovanju - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ni mogoče pritrditi stališču, da kršitev pogodbe nikoli ne more povzročiti pravno priznane nepremoženjske škode, saj je treba odgovor na to poiskati v vsakem primeru posebej, odvisno od vrste pogodbe in posledic, nastalih zaradi kršitve pogodbe.
Pri ugotavljanju vzročne zveze ne gre le za iskanje logične ali filozofske povezave, temveč za pravni pojem. Pravna stroka mora s pravnim vrednotenjem iz množice vzrokov, ki so privedli do različnih vrst škode, izluščiti tiste, ki so pravno relevantni vzrok za nastanek škode. Po teoriji o adekvatni vzročnosti je ta podana, če je določeno ravnanje, ki ni v skladu s pravnim redom, sposobno povzročiti določeno posledico in če je posledica verjetna. Ker je šlo v obravnavanem primeru za kršitev pogodbe o medsebojnem sodelovanju, je adekvatno pričakovati določene posledice zaradi kršitve pri njeni izpolnitvi, zlasti nastanek škode ali izgubo dobička na premoženjskem področju. Je pa treba pričakovati, da bo v poslovnem svetu prišlo do kršitev pogodb in da mora biti vsakdo, ki vstopa v poslovni svet, pripravljen na srečno in uspešno poslovanje, pa tudi na neuspehe različnega izvora. Biti mora dovolj zrel in utrjen, da lahko ustrezno reagira na tako imenovane vzpone in padce in da sproži ustrezne postopke, ki jih pravni red predpisuje za razrešitev spornih razmerij.
Ker predpogodba ni bila sklenjena v predpisani obliki, tožene stranke ni zavezovala k sklenitvi glavne pogodbe.
Ker nekateri od predlaganih dokazov, ki jih sodišče ni izvedlo oziroma do katerih se ni opredelilo, niso bili pomembni za odločitev v zadevi, drugi pa niso bili predlagani v zvezi s pravočasno zatrjevanimi dejstvi, je očitek bistvene kršitve določb postopka neutemeljen.
Ker pravdni stranki pogodbe o najemu nista podaljšali in je bila višina najemnikovih vlaganj sporna, je za del vlaganj najemnik pridobil mnenji izvedenca (kar je toženec priznal), del terjatve pa ni izkazal na v pogodbi določen način, zato sta v tem delu sodišči pravilno zavrnili njegov zahtevek.
Sodišče je pravilno uporabilo določbe o pobotanju terjatev, ko je na podlagi najemnikove pripoznave pobotalo terjatev najemodajalca nasproti najemniku, s tistim, kar je ta terjal od njega, saj je šlo za zapadlo denarno terjatev.
razlogi za revizijo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - presoja dokazov - preskakovanje pravnih sredstev
Neupoštevanje 8. člena ZPP bi moglo predstavljati kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, tako kršitev pa je v revizijskem postopku mogoče uveljavljati le, če je bila storjena pred sodiščem druge stopnje.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 30, 30/3, 32, 36, 66, 66/2, 66/3.ZPOmK-1 člen 27, 27/2, 55, 55/1, 55/2, 55/3.
varstvo ustavnih pravic - vpogled v elektronske komunikacije - začasna odredba po uradni dolžnosti - predpostavka za izdajo začasne odredbe - predhodni preizkus tožbe - meritorno obravnavanje tožbe - zagotovljeno drugo sodno varstvo - sodno varstvo zoper sklep v okviru sodnega varstva zoper odločbo o glavni stvari
Po presoji Vrhovnega sodišča je zoper sklep tožene stranke z dne 11.9.2008 v skladu s 55. členom ZPOmK-1 podjetju - prvotožeči stranki drugo sodno varstvo zagotovljeno v okviru sodnega varstva zoper odločbo tožene stranke o glavni stvari.
neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj v nepremičnino zastaranje
Ker se je od konca tožnikovih vlaganj v decembru 1996, ko bi lahko zahteval njihovo povračilo, do vložitve tožbe 2. 4. 2003 splošni zastaralni rok (360. člen, 371. člen ZOR) iztekel, sta sodišči pravilno zavrnili tožnikov zahtevek.