brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Organ je v postopku ugotovil, da se tožnikova prošnja za brezplačno pravno pomoč nanaša na preživnino, dogovorjeno s sodno poravnavo zaradi razveze zakonske zveze. Ker je ugotovil, da je bil tožnik že v času sklenitve sodne poravnave na prestajanju zaporne kazni, v prošnji za brezplačno pravno pomoč pa se je skliceval kot na razlog za njegovo zahtevo, da sodišče zniža preživnino, zgolj na to okoliščino, je organ ob sklicevanju na 132. člen ZZZDR zaključil, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev BPP iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP.
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b, 44/c, 44/1-d. ZUP člen 214. ZPP člen 101, 102, 120, 154, 154/1, 120.155, 155/1. - člen 8.
znamka - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost blaga in storitev - družina znamk - obrazložitev odločbe
Ob dejstvu, da iz obeh znakov izstopa beseda BOSS, ki predstavlja priimek, katerega si povprečni potrošnik bolj zapomni kot ime, to pomeni, da to predstavlja najbolj razlikovalen element obeh znakov.
Neuporaba prejšnje znamke na trgu za blago iz razreda 34 ne predstavlja razloga za zavrnitev ugovora po točki b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1, lahko pa tožnik neuporabo te znamke izpodbija pred sodiščem splošne pristojnosti po 120. členu ZIL-1.
Presoja podobnosti med znaki ni neodvisna od presoje podobnosti med blagom/storitvami, ki jih konkurenčni znaki pokrivajo, in ker je v obravnavanem primeru podana tudi enakost blaga, je organ sprejel odločitev, skladno v tem postopku ugotovljenemu dejanskemu stanju.
Okoliščine, ki morajo biti podane za to, da lahko govorimo o ''družini'' znamk, so večje število znamk, ki naj bi tvorile družino ali serijo, ob dodatnem pogoju, da morajo biti prisotne na trgu.
Upravni organ je v postopku preizkusa prijave v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije vezan na ugovor. Pri preizkusu ugovora je vezan na dejansko stanje, ki ga je dolžan ugotavljati zgolj v okviru dejstev in dokazov, ki jih ponudijo stranke.
ZKme-1 člen 57, 57/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2007-2013 člen 89, 89/4, 122, 127a.
ukrepi kmetijske politike - nepovratna sredstva - dolžnost poročanja o doseganju ciljev ukrepa - vračilo izplačanih sredstev
Ni sporno, da tožnik do predpisanega roka ni oddal poročila o doseganju ciljev, tega pa tudi ni storil v roku, danem v obeh pozivih organa. Kot je sam navedel že v pritožbi in tudi v tožbi, je to storil šele kasneje zaradi zdravstvenih težav, kar pa na pravilnost izpodbijanih odločitev ne vpliva. Ker tožnik zahtevanega poročila ni oddal pravočasno, je dolžan vrniti pet odstotkov prejetih sredstev, upoštevaje tretji odstavek 127.a člena Uredbe PRP.
SZ-1 člen 173, 173/3, 175a, 175a/2. SZ člen 128, 128/2.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov hišniških stanovanj - kršitev materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po razlagi določbe 175.a člena SZ-1, kot jo zastopa tudi Vrhovno sodišče, velja za vse kategorije upravičencev (razvrščene v štiri kategorije, opredeljene v štirih alinejah), da morajo izpolnjevati tudi pogoja, da so v hišniškem stanovanju bivali ob uveljavitvi SZ (leta 1991) ter da v stanovanju še prebivajo; pri tem pa se zahteva (dejanskega) prebivanja nanaša na čas uveljavljanja ugodnosti iz 175.a člena SZ-1, kar je treba razlagati kot čas vložitve zahteve.
V postopku za priznanje pravic (tudi) prejšnjemu imetniku pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju je treba (tudi) ugotavljati obstoj okoliščin iz drugega odstavka 128. člena SZ v povezavi s 60. členom ZSR/82.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - pravna podlaga za izrek ukrepa - odvzem psa - obrazložitev odločbe
Odločbi upravnih organov ne pojasnjujeta, zakaj je za zaščito tožnikovega psa potrebno tega psa odvzeti, da bo s tem poskrbljeno za zaščito te živali. Obrazložitev obeh organov je nezadostna. Ni pojasnjeno, katero kršitev ZZZiv se tožniku v zvezi s konkretnim psom očita, da posledično sledi sporni ukrep.
znamka - registracija znamke - podobnost med znakoma - verjetnost zmede v javnosti - družina znamk na trgu
Tožnica ni izkazala obstoja družine svojih znamk na trgu. Okoliščine, ki morajo biti podane za to, da lahko govorimo o ''družini'' znamk, so večje število znamk, ki naj bi tvorile družino ali serijo in te znamke morajo biti prisotne na trgu. Kadar gre za družino ali serijo znamk, verjetnost tveganja natančneje izhaja iz možnosti, da se potrošnik moti glede izvora ali porekla proizvodov ali storitev, za katere velja znamka, katere registracija se zahteva, in napačno meni, da je del te družine ali serije znamk.
Ker tožnik obstoja zakupnega razmerja, tako kot ga določa ZKZ, ni izkazal, torej ni predložil pisne zakupne pogodbe, sodišče v celoti zavrača vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na zakup spornih zemljišč in s tem povezanega gospodarskega izkoriščanja teh zemljišč.
Iz dispozitiva (krivdoreka) obsodilne sodbe kazenskega sodišča izhaja, da se je tožnik kot obsojenec „preživljal izključno s pridobljenim delom zaslužka deklet“ ter da je „v tem času na tak način dobil najmanj 80.000,00 EUR“. Omenjene dejanske okoliščine, ki se nanašajo na zaslužek oziroma premoženje tožnika, so torej ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo in se štejejo za resnične. Tako ni videti ovire za to, da se omenjena sodba upošteva kot dokaz pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP, kot tudi ni videti ovire za to, da je pristojni organ pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP štel ugotovitve sodbe o denarju, pridobljenem s kaznivim dejanjem, za neizpodbitne. Dokazovanje porabe sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem (80.000,00 EUR najmanj), pa ni na strani tožene stranke, temveč na strani tožnika, ki pa o nadaljnjem razpolaganju z denarjem ne pove ničesar niti ne ponudi nobenega dokaza v tej smeri.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
Iz prošnje za brezplačno pravno pomoč je razvidno, da jo tožnik zaproša v zvezi s postopkom pred Višjim sodiščem v Celju, ki je že v teku zaradi vložene tožnikove laične vloge v kazenski zadevi I Kr 14348,216, ki je bila s sklepom zavržena. Na podlagi tožnikove pritožbe zoper ta skle, pa je Višje sodišče v Celju že odločilo s sklepom z dne 21. 2. 2017 in je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ker tožnik po presoji sodišča ni izpolnjeval v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči objektivnega pogoja po določbi 24. člena ZBPP, ki mora biti za njeno dodelitev izpolnjen, je bila odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena.