ZKme-1 člen 57, 57/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2007-2013 člen 89, 89/4, 122, 127a.
ukrepi kmetijske politike - nepovratna sredstva - dolžnost poročanja o doseganju ciljev ukrepa - vračilo izplačanih sredstev
Ni sporno, da tožnik do predpisanega roka ni oddal poročila o doseganju ciljev, tega pa tudi ni storil v roku, danem v obeh pozivih organa. Kot je sam navedel že v pritožbi in tudi v tožbi, je to storil šele kasneje zaradi zdravstvenih težav, kar pa na pravilnost izpodbijanih odločitev ne vpliva. Ker tožnik zahtevanega poročila ni oddal pravočasno, je dolžan vrniti pet odstotkov prejetih sredstev, upoštevaje tretji odstavek 127.a člena Uredbe PRP.
nadzorstvena pritožba - upravni spor - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom ni bilo poseženo v tožnikove pravice, obveznosti ali pravne koristi, zato takšen sklep ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu po določbi prvega stavka prvega odstavka 2. člena ZUS-1. ZVPSBNO kot poseben zakon tudi nima posebnih določb, da bi bilo sodno varstvo zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe ali drugega sredstva po tem zakonu zagotovljeno v upravnem sporu (drugi stavek prvega odstavka 2. člena ZUS-1). Zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe tudi ni dopustna tožba po 4. členu ZUS-1.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev objekta za oglaševanje - varovalni pas občinske ceste - soglasje upravnega organa
V zadevi je sporno, ali je tožnici utemeljeno naložena odstranitev predmetnih oglaševalnih objektov, postavljenih v varovalnem pasu občinske ceste, ker tožnica ni pridobila ustreznega soglasja pristojnega upravnega organa. Iz ugotovitev prvostopenjskega organa izhaja, da iz evidence izdanih dovoljenj za poseg na zemljišču v varovalnem pasu občinske ceste za postavitev oglaševalnih objektov ni razvidno, da bi tožnica pridobila soglasje pristojnega občinskega organa za predmetne oglaševalne objekte na obravnavanih lokacijah, ki se nahajajo na javnih površinah in v varovalnem pasu javnih cest na območju MOK. Zato je zaključek inšpekcijskega organa, da tožnica nima soglasja pristojnega organa za postavitev predmetnih objektov za obveščanje in oglaševanje, pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Organ je v postopku ugotovil, da se tožnikova prošnja za brezplačno pravno pomoč nanaša na preživnino, dogovorjeno s sodno poravnavo zaradi razveze zakonske zveze. Ker je ugotovil, da je bil tožnik že v času sklenitve sodne poravnave na prestajanju zaporne kazni, v prošnji za brezplačno pravno pomoč pa se je skliceval kot na razlog za njegovo zahtevo, da sodišče zniža preživnino, zgolj na to okoliščino, je organ ob sklicevanju na 132. člen ZZZDR zaključil, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev BPP iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP.
Ker tožnik obstoja zakupnega razmerja, tako kot ga določa ZKZ, ni izkazal, torej ni predložil pisne zakupne pogodbe, sodišče v celoti zavrača vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na zakup spornih zemljišč in s tem povezanega gospodarskega izkoriščanja teh zemljišč.
Iz dispozitiva (krivdoreka) obsodilne sodbe kazenskega sodišča izhaja, da se je tožnik kot obsojenec „preživljal izključno s pridobljenim delom zaslužka deklet“ ter da je „v tem času na tak način dobil najmanj 80.000,00 EUR“. Omenjene dejanske okoliščine, ki se nanašajo na zaslužek oziroma premoženje tožnika, so torej ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo in se štejejo za resnične. Tako ni videti ovire za to, da se omenjena sodba upošteva kot dokaz pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP, kot tudi ni videti ovire za to, da je pristojni organ pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP štel ugotovitve sodbe o denarju, pridobljenem s kaznivim dejanjem, za neizpodbitne. Dokazovanje porabe sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem (80.000,00 EUR najmanj), pa ni na strani tožene stranke, temveč na strani tožnika, ki pa o nadaljnjem razpolaganju z denarjem ne pove ničesar niti ne ponudi nobenega dokaza v tej smeri.
SZ-1 člen 173, 173/3, 175a, 175a/2. SZ člen 128, 128/2.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov hišniških stanovanj - kršitev materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po razlagi določbe 175.a člena SZ-1, kot jo zastopa tudi Vrhovno sodišče, velja za vse kategorije upravičencev (razvrščene v štiri kategorije, opredeljene v štirih alinejah), da morajo izpolnjevati tudi pogoja, da so v hišniškem stanovanju bivali ob uveljavitvi SZ (leta 1991) ter da v stanovanju še prebivajo; pri tem pa se zahteva (dejanskega) prebivanja nanaša na čas uveljavljanja ugodnosti iz 175.a člena SZ-1, kar je treba razlagati kot čas vložitve zahteve.
V postopku za priznanje pravic (tudi) prejšnjemu imetniku pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju je treba (tudi) ugotavljati obstoj okoliščin iz drugega odstavka 128. člena SZ v povezavi s 60. členom ZSR/82.
DDV - davek od dohodkov iz dejavnosti - davčna osnova - nabava in prodaja lesa - količina lesa - prodaja tujega lesa - intenzivno gospodarjenje
Ob ugotovljeni količini prodanega lesa, ki presega odkazano količino, bi davčni organ tožniku moral omogočiti dokazovanje količine lesa, ki ga je v inšpiciranem obdobju iz lastnega gozda dejansko pridobil z zatrjevanim sekanjem količin preko (oziroma mimo) odkazanih, in izvesti dokaz z izvedencem gozdarske stroke, pri katerem tožnik vztraja tudi v upravnem sporu. Količina lesa, ki bi jo bilo mogoče pridobiti iz gozdov v lasti tožnika, pa za odločitev ni pravno odločilna in sodišče predlagani dokaz v tej smeri ocenjuje kot pravno nerelevanten. Ali zatrjevana količina lesa, ki naj bi jo tožnik po lastnih navedbah pridobil z intenzivnim gospodarjenjem, in ki v odločbah ni izkazana (veje, čiščenje gozda ipd.), vpliva na odločitev, pa bi bilo po presoji sodišča potrebno preveriti z podatki o gozdnih sortimentih, ki so navedeni na računih o prodaji lesa, kar v dosedanjem postopku ni bilo storjeno.
delitev dobička družbe delavcem - pogodba o udeležbi delavcev pri dobičku - pravica delavcev do udeležbe pri dobičku - odobritev in registracija pogodbe - datum sklenitve pogodbe
Iz določbe šestega odstavka 8. člena ZUDDob po presoji sodišča dovolj jasno izhaja, da pogodbe, ki je sklenjena v letu 2016 za udeležbo delavcev pri dobičku za leto 2015, ni mogoče odobriti in vpisati v poseben register. Pogodbo po petem odstavku 21. člena ZUDDob Ministrstvo lahko odobri in vpiše v register samo, če so prijavi priložene predpisane listine in če je pogodba usklajena s tem zakonom. Kar pomeni, da mora biti skladno z zakonom urejen tudi način oziroma začetek njene uporabe, ki je predpisan v šestem odstavku 8. člena in s katerim je izrecno določeno, da se pogodba o udeležbi pri dobičku uporablja za naslednje poslovno leto, šteto od dneva sklenitve pogodbe.