ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-6. URS člen 22, 157.
varstvo ustavnih pravic - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obvestilo - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Izhajajoč iz stališča vrhovnega sodišča tožnik ne more uveljavljati pravice do obrazložitve, zakaj na razpisu za prosto delovno mesto ni bil nihče izbran, saj v tem primeru niti v upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 157. člena URS ni mogoče uveljavljati ustavne pravice iz 22. člena URS, ker se s spornim obvestilom ni končal postopek o tožnikovi pravici do zasedbe delovnega mesta. Ker torej tožnik ustavne pravice kot jo je v upravnem sporu želel uveljavljati s tožbo, ne more uveljavljati, je sodišče njegovo tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - ista upravna zadeva - zavrženje prošnje
V tem upravnem sporu se sodišče do določenih tožbenih navedb ne more opredeliti, saj je tožena stranka vlogo za brezplačno pravno pomoč zavrgla iz procesnih razlogov, ker je bilo o isti zadevi že enkrat odločeno. V tovrstnem upravnem sporu je možno uveljavljati le ugovore, ki se nanašajo na to, ali je bila že prej izdana zavrnilna odločba o isti zadevi in ali sta se od izdaje te odločbe dalje dejansko stanje ali pravna podlaga, na katerih temelji odločba, kaj spremenila.
158. člen Ustave Republike Slovenije določa, da je mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in postopku, določenih z zakonom. Ko je enkrat o zadevi že pravnomočno odločeno, ni možno o isti zadevi še enkrat odločati, če ni predhodno prejšnja odločba odpravljena ali razveljavljena, razen če se medtem dejansko stanje ali pravna podlaga spremenita, kar pa za konkretni primer ne velja.
mednarodna zaščita - redni postopek - zavrnitev prošnje - nekonsistentnosti in neskladja - prosilec iz Irana - sprememba vere
Predloženi krstni list še ne pomeni, da je posamezni prosilec resnično spremenil vero, ampak je potrebno pri oceni dejstva, ali jo je res spremenil, upoštevati in razčleniti tudi prosilčeve osebne okoliščine, njegove navedbe in ravnanja.
ZUS-1 člen 4, 30, 31, 31/2. ZVOP-1 člen 30, 31, 34, 34/2. ZPP člen 110.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - varstvo osebnih podatkov - predlog za podaljšanje roka - opravičeni razlogi - zavrženje tožbe
Tožnica v svoji prošnji za podaljšanje roka za dopolnitev tožbe ni niti navajala niti izkazala prav nobenega razloga za predlagano dodatno podaljšanje sodno določenega roka za dopolnitev njene tožbe, zato sodišče posledično ocenjuje, da tožnica za predlagano podaljšanje danega roka za dopolnitev tožbe ni izkazala upravičenih razlogov. S tem pa, ker tožnica v določenem roku ni odpravila ugotovljenih pomanjkljivosti tožbe, ki ostaja tako nepopolna oziroma nerazumljiva, da sodišče zadeve zaradi tega ne more obravnavati, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 2. odstavka 31. člena ZUS-1.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - pravni interes - kršitev ustavne pravice
Na obstoj pravnega interesa mora paziti sodišče po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka, vendar po oceni sodišča v konkretnem primeru navedena procesna predpostavka, upoštevajoč določila ZFU in ZDavP-2, ni podana, saj iz navedb v tožbi in tožbenega zahtevka izhaja, da tožnica zgolj posplošeno nasprotuje zahtevanemu posredovanju podatkov.
referendum - pobuda za razpis referenduma - formalni pogoji za razpis referenduma - splošni akt občine
Pobuda za naknadni razpis referenduma je mogoča zoper vsebino splošnih aktov občine, razen v določenih izjemnih primerih. Kaj je splošni akt občine določata 64. in 65. člen ZLS, ter smiselno enako tudi 127. člen Statuta občine in to so: statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. To pomeni, da sporni sklepi oziroma zahteve po nobeni od teh predpisnih določb niso splošni akti in tako proti njim ni mogoče po določbi 46. člena ZLS zahtevati oziroma vložiti pobude za razpis naknadnega referenduma. Sporni sklepi oziroma zahteve ne vzpostavljajo pravic ali obveznosti za občane, ampak kvečjemu posegajo v njihov dejanski interes, tudi ne urejajo splošnih pravil za nedoločen krog ljudi in ne pomenijo nadaljnje izvedbe ali razčlenitve višjega pravnega akta, temveč samo neko informacijo in zahteve poslane državnemu organu, v katerega pristojnost spada ureditev tega vprašanja.
Toženka je po prejemu tožnikove vloge v skladu z določbo 334. člena ZBan-2 v postopku predhodnega preizkusa te vloge ugotovila, da je vložena prepozno. Ker predmetna vloga ne izpolnjuje vseh procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo, jo je z izpodbijanim sklepom zavrgla.
Toženka je v izpodbijani odločitvi pravilno pojasnila, za izrek katerih kršitev po Odredbi gre in navedla višino točk, ki jih je uporabila pri odmeri nadomestila stroškov postopka, ni pa pojasnila razlogov glede odmere višine stroškov, ki so v točki 1.1 Tarife navedeni v razponu od 80 točk do 320 točk.
Nepopolne obrazložitve pa v obravnavanem primeru ne more nadomestiti odgovor na tožbo, v katerem toženka pojasnjuje konkretne razloge, zaradi katerih je bilo tožniku za izrek odprave posameznih kršitev naloženo najnižje število točk (80 točk) oz. najvišje število točk (320 točk) po Tarifi. Ker toženka ni navedla razlogov za svojo odločitev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, to predstavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS.
ZTro člen 29, 29/1, 44, 44/1, 44/1-2. Pravilnik o izvajanju Zakona o trošarinah člen 35.
trošarina - uporaba etilnega alkohola - imetnik dovoljenja za oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov - vodenje evidence - namenska poraba - stanje zalog
Po določbah 35. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah morajo biti v evidencah o nakupu, gibanju in porabi trošarinskih izdelkov, ki jih v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZTro vodi oproščeni uporabnik, zagotovljeni med drugim tudi podatki o stanju zalog trošarinskih izdelkov v začetku davčnega obdobja, prevzemu trošarinskih izdelkov iz drugih trošarinskih skladišč, prejetih količinah trošarinskih izdelkov v davčnem obdobju, uporabi trošarinskih izdelkov za namene iz 44. ali 55. člena ZTro. Po navedeni določbi mora uporabnik trošarinskih izdelkov voditi evidence tako, da v vsakem trenutku kažejo stanje zalog trošarinskih izdelkov po vrsti in količini ter zbirne podatke po skupinah trošarinskih izdelkov in jih na zahtevo predložiti na razpolago pristojnemu organu, ta pa lahko kadarkoli zahteva popis trošarinskih izdelkov v obratu oproščenega uporabnika.
znamka - registracija znamke - podobnost med znakoma - verjetnost zmede v javnosti - družina znamk na trgu
Tožnica ni izkazala obstoja družine svojih znamk na trgu. Okoliščine, ki morajo biti podane za to, da lahko govorimo o ''družini'' znamk, so večje število znamk, ki naj bi tvorile družino ali serijo in te znamke morajo biti prisotne na trgu. Kadar gre za družino ali serijo znamk, verjetnost tveganja natančneje izhaja iz možnosti, da se potrošnik moti glede izvora ali porekla proizvodov ali storitev, za katere velja znamka, katere registracija se zahteva, in napačno meni, da je del te družine ali serije znamk.
delitev dobička družbe delavcem - pogodba o udeležbi delavcev pri dobičku - pravica delavcev do udeležbe pri dobičku - odobritev in registracija pogodbe - datum sklenitve pogodbe
Iz določbe šestega odstavka 8. člena ZUDDob po presoji sodišča dovolj jasno izhaja, da pogodbe, ki je sklenjena v letu 2016 za udeležbo delavcev pri dobičku za leto 2015, ni mogoče odobriti in vpisati v poseben register. Pogodbo po petem odstavku 21. člena ZUDDob Ministrstvo lahko odobri in vpiše v register samo, če so prijavi priložene predpisane listine in če je pogodba usklajena s tem zakonom. Kar pomeni, da mora biti skladno z zakonom urejen tudi način oziroma začetek njene uporabe, ki je predpisan v šestem odstavku 8. člena in s katerim je izrecno določeno, da se pogodba o udeležbi pri dobičku uporablja za naslednje poslovno leto, šteto od dneva sklenitve pogodbe.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 11, 11/1, 11/1-4, 20, 20/1. ZUP člen 140.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo
Pri točkovanju referatov je ministrstvo utemeljeno podvomilo v verodostojnost potrdil o izvedbi omenjenih dveh referatov, ki ju je izdalo Združenje D. in ki sta bili kot dokazilo priloženi predlogu za napredovanje. Zato je utemeljeno in skladno z določbami 140. člena ZUP in Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive pozvalo tožnico, da dokaže dejansko izvedbo referatov. Na predlagatelju napredovanja oziroma stranki postopka je namreč dolžnost, da svoje navedbe v vlogi dokaže, obenem pa ni ovire za to, da ministrstvo predložena dokazila oceni, oziroma da zahteva predložitev dodatnih dokazil, če meni, da predložena dokazila ne dokazujejo tistega, kar se zatrjuje v vlogi.
nadzorstvena pritožba - upravni spor - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom ni bilo poseženo v tožnikove pravice, obveznosti ali pravne koristi, zato takšen sklep ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu po določbi prvega stavka prvega odstavka 2. člena ZUS-1. ZVPSBNO kot poseben zakon tudi nima posebnih določb, da bi bilo sodno varstvo zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe ali drugega sredstva po tem zakonu zagotovljeno v upravnem sporu (drugi stavek prvega odstavka 2. člena ZUS-1). Zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe tudi ni dopustna tožba po 4. členu ZUS-1.
ZKme-1 člen 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30.
ukrepi Programa razvoja podeželja - nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - za odločitev relevanten predpis
Po presoji sodišča pravilno pravno podlago za primere, kot je obravnavani, še vedno predstavljajo določbe 30. člena Uredbe 65/2011/EU, toliko bolj, ker gre za zahtevke s področja razvoja podeželja, ki se nanašajo na obdobje pred letom 2014. Drugačna razlaga bi po presoji sodišča povzročila pravno praznino, ki je ne bi bilo mogoče zapolniti z uporabo predpisa, ki je začel veljati šele 1. 1. 2015.
tujec - omejitev gibanja tujcu - nevarnost pobega - nastanitev tujca v Centru za tujce - načelo sorazmernosti - obrazložitev odločbe
Iz zapisnika o izjavi kršitelja, ki se sicer nanaša na odločanje o prekršku, je razvidno, da je tožnik povedal, da je na Policijsko postajo Ljubljana Center podal prošnjo za določitev roka za prostovoljno zapustitev države, do te pomembne okoliščine pa se tožena stranka v izpodbijani odločbi ni opredelila. Če je tožnik sam prosil, naj se mu da poseben rok za zapustitev države, je to vsekakor pomembna okoliščina pri odločitvi, ali je potrebno tožniku omejiti gibanje, saj ta okoliščina nedvomno vpliva na presojo o tem, ali res obstaja nevarnost pobega.
Tudi če bi se ugotovilo, da je podan razlog za omejitev gibanja, bi morala tožena stranka v skladu z načelom sorazmernosti obrazložiti, zakaj se je odločila za najstrožjo obliko omejitve gibanja.
Ker tožnik obstoja zakupnega razmerja, tako kot ga določa ZKZ, ni izkazal, torej ni predložil pisne zakupne pogodbe, sodišče v celoti zavrača vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na zakup spornih zemljišč in s tem povezanega gospodarskega izkoriščanja teh zemljišč.
Iz dispozitiva (krivdoreka) obsodilne sodbe kazenskega sodišča izhaja, da se je tožnik kot obsojenec „preživljal izključno s pridobljenim delom zaslužka deklet“ ter da je „v tem času na tak način dobil najmanj 80.000,00 EUR“. Omenjene dejanske okoliščine, ki se nanašajo na zaslužek oziroma premoženje tožnika, so torej ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo in se štejejo za resnične. Tako ni videti ovire za to, da se omenjena sodba upošteva kot dokaz pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP, kot tudi ni videti ovire za to, da je pristojni organ pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP štel ugotovitve sodbe o denarju, pridobljenem s kaznivim dejanjem, za neizpodbitne. Dokazovanje porabe sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem (80.000,00 EUR najmanj), pa ni na strani tožene stranke, temveč na strani tožnika, ki pa o nadaljnjem razpolaganju z denarjem ne pove ničesar niti ne ponudi nobenega dokaza v tej smeri.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev objekta za oglaševanje - varovalni pas občinske ceste - soglasje upravnega organa
V zadevi je sporno, ali je tožnici utemeljeno naložena odstranitev predmetnih oglaševalnih objektov, postavljenih v varovalnem pasu občinske ceste, ker tožnica ni pridobila ustreznega soglasja pristojnega upravnega organa. Iz ugotovitev prvostopenjskega organa izhaja, da iz evidence izdanih dovoljenj za poseg na zemljišču v varovalnem pasu občinske ceste za postavitev oglaševalnih objektov ni razvidno, da bi tožnica pridobila soglasje pristojnega občinskega organa za predmetne oglaševalne objekte na obravnavanih lokacijah, ki se nahajajo na javnih površinah in v varovalnem pasu javnih cest na območju MOK. Zato je zaključek inšpekcijskega organa, da tožnica nima soglasja pristojnega organa za postavitev predmetnih objektov za obveščanje in oglaševanje, pravilna.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - razrešitev odvetnika - oprava storitev
Tožnik v tožbi, v kateri zelo obširno pojasnjuje razloge za vodenje postopka pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, ne oporeka, da so bila priglašena dejanja opravljena, torej ne oporeka ne vloženemu stroškovniku, niti višini teh stroškov, ne izračunu le teh. Navaja, da odvetnica ni bila seznanjena z vso dokumentacijo, s katero jo je seznanil, zato je tudi zahteval njeno razrešitev. Po presoji sodišča gre za ugovor, ki na zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva.
Davčni zavezanci imajo pravico, da DDV, ki ga morajo plačati, znižajo za vstopni DDV, ki se dolguje ali plača za blago, ki so ga pridobili, in za storitve, ki so bile opravljene za njih. Vendar pa je boj proti davčnim utajam, nezakonitemu davčnemu izogibanju in morebitnim zlorabam cilj, ki ga Direktiva Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost priznava in spodbuja. Posamezniki se tako ne morejo sklicevati na pravo EU za namen goljufije ali zlorabe, zaradi česar je naloga nacionalnih organov, da pravico do odbitka vstopnega DDV zavrnejo, če na podlagi objektivnih elementov ugotovijo, da se je na pravico sklicevalo z goljufijo ali zlorabo. Ni v nasprotju s pravom EU od subjekta zahtevati, da ravna tako, kot se od njega razumno zahteva, da se prepriča, da transakcija, ki jo je opravil, ni del davčne utaje. Zato je po presoji sodišča utemeljen očitek, da tožnik ni ravnal s skrbnostjo, ki se zahteva od poslovnih subjektov, ki nastopajo na trgu. Zahteva, da se mora gospodarski subjekt pozanimati o drugem gospodarskem subjektu, s katerim posluje, tudi po presoji sodišča ni prevelika, prav tako zahteva, da gospodarski subjekt pri svojem poslovanju ravna skrbno, ni nesorazmerna z ciljem, ki je v preprečevanju davčnih utaj. Vodenje ustrezne dokumentacije, pridobivanje podatkov in ustrezna skrbnost, ki se zahteva od gospodarskih subjektov pa tudi po presoji sodišča niso ukrepi, ki bi presegali tisto, kar je nujno potrebno za preprečevanje davčnih utaj.