ZDavP-2 člen 5, 5/2, 74, 76. ZDDPO-2 člen 19, 19/1, 19/6.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - poslovodna oseba - plačilo nagrade poslovodnemu delavcu - navidezni pravi posel - stroški poslovanja - pogodba o opravljanju poslovodne funkcije - nagrada
Niso sporne ugotovitve davčnega organa glede osebne in kapitalske povezanosti B.B. in A.A. v okviru skupine E. kot tudi dejstvo, da sta bila oba redno zaposlena v drugih sicer povezanih družbah. Sporno tudi ni, da imata B.B. in A.A. sklenjene pogodbe o poslovodenju oziroma o delu tudi pri ostalih povezanih osebah skupine E. Poleg redne zaposlitve opravljata še poslovodne funkcije oziroma funkcije pomočnika, kar ni realno in tudi po mnenju sodišča predstavlja objektivno okoliščino, na podlagi katere se lahko sklepa, da gre za posel z namenom izogibanja obdavčevanju. Tožnik tudi ne zanika, da so bili stroški iz naslova nagrad A.A. in B.B. obračunani enkratno in ne mesečno, kot je to običajno pri nagradah direktorju za poslovodenje. Tožnik tudi ne zanika dejstva, da so bili stroški nagrade direktorjema zgolj obračunani, ne pa tudi dejansko izplačani. Zgolj obračunavanje stroškov iz naslova nagrade ne pa tudi njihovo izplačevanje, je po mnenju sodišča mogoče le zato, ker gre za povezane osebe. Tudi po mnenju sodišča objektivne okoliščine poslov izkazujejo, da gre za posle z namenom izogibanja davčnim obveznostim kot je to pravilno ugotovil pritožbeni organ. Kot določa četrti odstavek 74. člen ZDavP-2 se z izogibanjem ali zlorabo predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 5, 18, 18/1, 27, 29.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - sprejem odgovornosti za obravnavanje prošnje
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženka dne 20. 12. 2016 posredovala prošnjo v obliki standardnega obrazca za sprejem na podlagi točke (c) prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III. Dne 2. 1. 2017 pa je od pristojnega organa Republike Hrvaške prejela odgovor, da je Republika Hrvaška odgovorna država članica za obravnavo tožnikove prošnje na podlagi točke (a) prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III. Iz navedenega izhaja, da med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ni soglasja o pravni podlagi odgovornosti Republike Hrvaške.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana - pogoji za izdajo dovoljenja - sklenitev zakonske zveze z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje - dokazni standard
Prvostopenjski in drugostopenjski organ pri svoji odločitvi nista pravilno uporabila zahtevanega dokaznega standarda glede zakonskega zadržka iz 6. alineje prvega odstavka 128. člena ZTuj-2, saj nista upoštevala, da bi moralo biti za uporabo navedene določbe očitno, da gre pri tožnici in A.A. za zakonsko zvezo, sklenjeno predvsem z namenom pridobitve dovoljenja za začasno prebivanje.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi
Iz prvega odstavka 65. člena ZMZ-1 izhaja, da je oseba iz prvega odstavka 64. člena, ki vloži pri pristojnem organu zahtevek za uvedbo ponovnega postopka dolžna, da sama predloži dokaze oziroma navede nova dejstva, ki opravičujejo nov postopek. Navedeno pomeni, da toženka ni bila dolžna pridobivati podatkov o tožnikovem zdravstvenem stanju in poteku kazenskega postopka (v zvezi s kazenskim postopkom sodišče ugotavlja, da je tožnik le pavšalno navajal dogodek s puško, ni pa povedal, da je dogodek v BIH obravnavan kot kaznivo dejanje). Poleg tega pa tožnik v zvezi z ugovorom o kršitvi določb postopka le pavšalno navaja, da je kršitev vplivala na pravilno ugotovitev dejanskega stanja in uporabo materialnega prava, ne da bi za to trditev navedel razloge.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - ista upravna zadeva - nespremenjeno dejansko in pravno stanje
Tožnica je že zaprosila za dodelitev BPP o čemer je tožena stranka odločila z odločbo, ki je postala pravnomočna 30. 7. 2016. Tožnica je s predmetno vlogo za dodelitev BPP vložila vsebinsko enak zahtevek, ki je bil s predhodno citirano odločbo pristojnega organa za BPP že pravnomočno zavrnjen. Tožnica torej v obravnavani zadevi le ponovi prošnjo za dodelitev BPP. Čim pa je tako, je za presojo zakonitosti sklepa o zavrženju nove prošnje pravno pomembno le, ali sta pravna podlaga za odločitev in (pravno relevantno) dejansko stanje, ostala nespremenjena.
dovoljenje za začasno prebivanje - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - nova dejstva in novi dokazi
Ugotovitev tožene stranke o povečanem številu zlorab tujcev ni razlog za negativno odločitev, ampak je to neprerekano dejstvo tožena stranka uporabila samo kot element, ki vzbuja dvom v to, da bi tožnik podal prošnjo za izdajo enotnega dovoljena za prebivanje in delo skladno z namenom, zaradi katerega se takšno dovoljenje izdaja.
Ne gre verjeti, da tožnik zaproša za izdajo enotnega dovoljenja iz zakonitih razlogov, ker ne le, da družba nima poslovnega načrta in dela, ampak tudi direktor prihodnost družbe v celoti opira zgolj na vložek in znanje tožnika, ki v času izdaje odločbe niti ne razume niti ne govori slovenskega jezika, hkrati pa tožnik niti v upravnem postopku niti v tožbi ne navede kakšna konkretna „razna znanja“ ima, kakšne „razne posle“ je že sklepal, niti kakšne so njegove konkretne „želje in vizije, da bo zadevo s časom razširil in zaposlil nove delavce“.
Tako tožnik in tudi C.C. sta v upravnem postopku na zaslišanju izpovedala, da je vse plačal C.C., tožnik pa mu bo vložena finančna sredstva za poslovni delež družbe povrnil šele po prihodu v Republiko Slovenijo. Tožnik je bil z dejstvom seznanjen nanj pa se je odzval s pisno izjavo vendar iz te izjave ne izhaja, da bi tožnik omenil, da bi za svoj poslovni delež že plačal. Tožnik tudi v tožbi ni navedel niti, da gre za dejstvo, ki bi obstajalo v času izdaje izpodbijane odločbe, niti ni navedel upravičenih razlogov, zakaj tega ni povedal že prej.
Ni mogoče šteti, da se tožbene navedbe, da niso izpolnjeni predpisani pogoji za dovoljeno nadzidavo objekta v višini 1 m (zaradi katere se, kot sledi iz razlogov prvostopenjskega organa, poslabša že tako zgolj indirektna osvetlitev v objektu tožnikov), ne nanašajo na varstvo neposrednega osebnega interesa tožnikov. Pri tem namreč ne gre le za izpolnitev splošnih pogojev v javnem interesu, temveč so ti pogoji obenem namenjeni zagotovitvi kakovostnih bivalnih razmer, sožitja v neposredni soseski in spoštovanja predpisanega načina uživanja lastninske pravice tudi drugim lastnikom stanovanjskih objektov na območju načrtovane gradnje. Zato je podan pravni interes tožnikov, da v upravnem sporu uveljavljata ugovore, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev iz določbe 8. člena Pravilnika o izvajanju asanacijskega načrta mesta Piran.
Brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Tožeča stranka v tožbi ne ugovarja temu, da je lastnica nepremičnega premoženja, navedenega v izpodbijani odločbi, prav tako ne ugovarja ugotovljeni vrednosti te nepremičnine. Ker podatek o posplošeni tržni vrednosti navedene nepremičnine izhaja iz registra nepremičnin, ki ga vodi GURS, gre za podatek iz uradnih evidenc, navedeno pa po presoji sodišča pomeni, da je zaključek tožene stranke, da ima tožeča stranka premoženje, ki presega 14.042,88 EUR, pravilen.
ukrep kmetijskega inšpektorja - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - predlog za podaljšanje roka - poravnava
Dokument, ki ga je predlogu za obnovo postopka priložil tožnik, ni novo dejstvo ali dokaz, ki bi lahko, če bi se zanj vedelo v trenutku odločanja, privedlo do nove odločitve. Kot je pravilno ugotovila tožena stranka, dejanska raba zemljišča, kot je vodena v evidencah, ni pomembna pri ugotovitvi, ali lastnik kmetijskega zemljišča oziroma njegov uporabnik ravna tako, kot to od njega zahteva določba 7. člena ZKZ.
Tožnik je predlagal, naj se mu rok, ki mu je bil določen za izpolnitev obveznosti, podaljša, svoj predlog pa oprl na določbo 99. člena ZUP. Sodišče soglaša s toženo stranko, da rok, ki je bil določen z izpodbijano odločbo, ni rok, ki bi bil tožniku določen za izvedbo posameznega dejanja v upravnem postopku, pač pa rok za izpolnitev obveznosti. Pravilno tudi ugotavlja, da je podaljšanje takega roka mogoče doseči v postopku izpodbijanja odločitve s pravnimi sredstvi ali v postopku odločanja o izvršbi, če so za to izpolnjeni pogoji.
začasna odredba - ukrep gradbenega inšpektorja - materialna škoda - težko popravljiva škoda
Materialna škoda sama po sebi, ne da bi tožnik izkazal tudi svojo neposredno ogroženost, ne pomeni težko popravljive škode.
Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje verjetni nastanek škode ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da taka škoda zanjo predstavlja težko popravljivo škodo. Glede na navedeno stališče, tožeča stranka izdajo začasne odredbe tudi ne more utemeljiti na nepopravljivi škodi, ki bi nastala tretjim osebam.
inženirska zbornica slovenije - disciplinski postopek - gradbena knjiga - malomarnost - tožbena novota
Tožnik je s tem, ko je dopustil na gradbišču postavitev gradbiščne table izvajalca, na kateri ni bil naveden odgovorni vodja projekta PGD in odgovorni vodja projekta PZI, kršil določbo 3. točke 10. člena Disciplinskega pravilnika. Sodišče pa ne soglaša z odločitvijo tožene stranke, da je tožnik s tem, ko se je predstavil kot vodja gradbišča, storil disciplinsko kršitev po 15. točki 10. člena Disciplinskega pravilnika. Tako kršitev namreč stori tisti, ki uporablja strokovne in izobrazbene nazive, do katerih ni upravičen.
ZSV člen 47c. Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe pomoč družini na domu v Občini Radenci člen 7.
javna služba za pomoč družini na domu - podelitev koncesije - izbira najugodnejšega ponudnika - razpisna merila - nejasnost razpisnih meril - cena storitve - primerljivost ponujene cene
Očitna nenatančnost oziroma nejasnost merila ponujene cene storitve na efektivno uro, ki je bilo ključno za izbor najugodnejšega ponudnika, po presoji sodišča ne zagotavlja izbire izvajalca javne službe na pregleden način in po predpisanem postopku, ki mora zagotavljati enako obravnavo vseh ponudnikov in s tem tudi vsebinsko primerljivost oddanih ponudb, kar ni le v interesu ponudnikov samih pač pa tudi javnosti, ki ima interes, da je za koncesionarja javne službe (tako po kriteriju cene kot tudi kvalitete storitev) izbran objektivno gledano najugodnejši ponudnik.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - izčrpanje pravnih sredstev - stranka v postopku - zavrženje tožbe
Iz upravnega spisa izhaja, da se drugo tožeča stranka zoper izpodbijano odločbo ni pritožila, saj je pritožbo vložila in podpisala le A.A. Upravni organ druge stopnje je s svojo odločbo z dne 10. 1. 2017 njeno pritožbo zavrnil. Glede na navedeno, je sodišče na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo drugo tožeče stranke zavrglo, saj zoper izpodbijani akt upravnega organa prve stopnje drugo tožeča stranka sicer dopustne pritožbe ni vložila.
Tretje tožeča stranka ni bil stranka upravnega postopka, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, zato ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe, zato je sodišče njeno tožbo zavrglo.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - javni interes - načelo sorazmernosti
Sodišče meni, da je presojanje med javnim interesom in interesi strank v postopkih izdaje odločb iz naslova kmetijske politike, kamor se uvršča tudi izpodbijana odločba, opravil že zakonodajalec, saj je predpisal, da pritožba zoper odločitev prvostopenjskega organa ne zadrži izvršitve. To kaže, da je v tovrstnih postopkih javni interes prevladujoč in da je zato treba okoliščine o zatrjevani težko popravljivi škodi presojati restriktivno. Zato je v postopkih vračila dodeljene pomoči iz naslova kmetijske politike mogoče izvršitev odločitve upravnega organa odložiti le izjemoma, to je, ko tožeča stranka izkaže take okoliščine, ki so močnejše od javne koristi.
ZMZ-1 člen 48. ZTuj-2 člen 68. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega
Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavljala izpolnjevanje pogoja znatne nevarnosti pobega v skladu z drugim odstavkom 28. člena Uredbe Dublin III, in sicer glede na objektivne kriterije, ki ustrezajo okoliščinam iz 68. člena ZTuj-2. Pri tem je utemeljeno zaključila, da je pri tožniku podana znatna nevarnosti, da bo, če ne bi bil pridržan v Centru za tujce, Slovenijo samovoljno zapustil ter tako onemogočil postopek predaje na podlagi Uredbe Dublin III, pri čemer na tožnikovo begosumnost nedvomno kažejo tako njegova dejanja kakor tudi njegove izjave med upravnim in sodnim postopkom.
ZMZ člen 84. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5,5/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - pogoji za omejitev gibanja tujcu
Tožnik v tem upravnem sporu sodnega varstva v zvezi s pridržanjem do 27. 3. 2017 ne uveljavlja, ampak se tožbeni zahtevek omejuje na sodno varstvo zoper akt odvzema prostosti, ki je stopil v veljavo z dnem 27. 3. 2017.
Po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice bi moral biti tožnik vsaj v nekaj urah po tem, ko mu je odvzeta prostost, obveščen o razlogih za odvzem prostosti. Če se to zgodi šele po treh dneh ali po štirih dneh, je to lahko v nasprotju z določilom člena 5(2) EKČP. Napačno ali netočno obvestilo o vzrokih oziroma razlogih za odvzem prostosti s strani tožene stranke, preden naj bi bil tožnik pravilno obveščen o razlogih s strani pooblaščenke, pomeni kršitev pravice iz člena 5(2) EKČP.
Po izdaji sodbe Sodišča EU v zadevi Al Chodor kriterija "nesodelovanje v postopku" iz 5. alineje 1. odstavka 68. člena ZTuj-2 ni več mogoče uporabiti kot pravne podlage za pridržanje v Dublinskem postopku, ker ne ustreza kriterijem ustrezne pravne določnosti zakonske ureditve na podlagi sodbe Sodišča EU v zadevi Al Chodor v povezavi z Abdolkhani and Karimnia v. Turkey (odst. 125-135) in Keshmiri v. Turkey (no.2; odst. 33); slednji zadevi iz sodne prakse ESČP zavračata možnost, da se razlogi za pridržanje, ki veljajo na enem pravnem področju, lahko analogno prenašajo in v praksi uporabljajo za druge pravne situacije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ugotovitev obstoja izločitvene pravice
Nova tožba, za katero je tožnica zaprosila za brezplačno pravno pomoč, je vložena zoper isto pravdno stranko, prav tako se zahteva ugotovitev solastninskega deleža na istih nepremičninah na podlagi določb ZZZDR ter na ugotovitev obstoja izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja na podlagi 22. člena ZFPPIPP. Gre torej za v obeh zadevah za enak tožbeni predlog, ki tudi z vsebinskega, materialno pravnega vidika izhaja iz iste dejanske in pravne podlage, torej gre za isti konkretni življenjski primer, iz katerega izvirajo ista dejstva, na podlagi katerih je bilo ob uporabi iste pravne podlage že pravnomočno razsojeno. Glede na navedeno se sodišče strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnica v postopku, ki se vodi pred sodiščem, nima verjetnega izgleda za uspeh, s tem pa ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP za odobritev zaprošene brezplačne pravne pomoči.
ZUS-1 člen 4, 30, 31, 31/2. ZVOP-1 člen 30, 31, 34, 34/2. ZPP člen 110.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - varstvo osebnih podatkov - predlog za podaljšanje roka - opravičeni razlogi - zavrženje tožbe
Tožnica v svoji prošnji za podaljšanje roka za dopolnitev tožbe ni niti navajala niti izkazala prav nobenega razloga za predlagano dodatno podaljšanje sodno določenega roka za dopolnitev njene tožbe, zato sodišče posledično ocenjuje, da tožnica za predlagano podaljšanje danega roka za dopolnitev tožbe ni izkazala upravičenih razlogov. S tem pa, ker tožnica v določenem roku ni odpravila ugotovljenih pomanjkljivosti tožbe, ki ostaja tako nepopolna oziroma nerazumljiva, da sodišče zadeve zaradi tega ne more obravnavati, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 2. odstavka 31. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-6. URS člen 22, 157.
varstvo ustavnih pravic - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obvestilo - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Izhajajoč iz stališča vrhovnega sodišča tožnik ne more uveljavljati pravice do obrazložitve, zakaj na razpisu za prosto delovno mesto ni bil nihče izbran, saj v tem primeru niti v upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 157. člena URS ni mogoče uveljavljati ustavne pravice iz 22. člena URS, ker se s spornim obvestilom ni končal postopek o tožnikovi pravici do zasedbe delovnega mesta. Ker torej tožnik ustavne pravice kot jo je v upravnem sporu želel uveljavljati s tožbo, ne more uveljavljati, je sodišče njegovo tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - lastništvo nepremičnine - razpolaganje s premoženjem - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka je v konkretnem primeru ugotovila, da je tožnik lastnik 1/2 nepremičnine v vrednosti 125.922,78 EUR in s tem dejstvom ni soočila tožnika, preden je izdala odločbo. Tožnik je ravno zaradi razdelitve tega premoženja oziroma vrednosti nepremičnine sprožil postopek, v katerem je prosil za brezplačno pravno pomoč. Tožena stranka je sicer v upravnem postopku pozivala tožnika, naj pojasni, kje stanuje, ni pa ga pozivala naj se opredeli do možnosti razpolaganja z omenjeno 1/2 nepremičnine. To procesno dejanje bi bilo nujno oziroma je v konkretnem primeru nespoštovanje določbe 1. odstavka 9. člena oziroma 1. odstavka 138. člena ZUP imelo vpliv na zakonitost odločitve, kajti po določbi 3. odstavka 14. člena ZBPP se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca, s katerim prosilec dejansko ne more razpolagati, ne upošteva, če prosilec izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ni zakrivil po lastni volji.