ZUS-1 člen 2, 3, 4, 36, 36/1, 36/1-4, 36/2. URS člen 157, 157/2.
predkazenski postopek - odredba o privedbi - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Upravno sodišče ima pristojnost, da odloča tudi o zakonitosti posamičnih aktov ali dejanj sodišč, če ta posegajo v temeljne človekove pravice, vendar to pristojnost ima samo pod pogojem, da ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (2. odstavek 157. člena Ustave in 1. odstavek 4. člena ZUS-1).
Tožnik lahko uveljavlja učinkovito pravno sredstvo (vsaj) prek ustavne pritožbe zoper odredbo preiskovalnega sodnika (o privedbi osumljena na sodišče) glede na to, da meni, da njegove pravice iz 1. odstavka 21. in 32. člena Ustave niso bile učinkovito zavarovane oziroma upoštevane v sodnem postopku, ki ga je vodila tožena stranka.
tožba v upravnem sporu - res iudicata - zavrženje tožbe
Tožba, kot jo tožnik vlaga sedaj zoper sklep, ki je predmet tega upravnega spora, je bila že presojena pred sodiščem; odločitev o tem je pravnomočna. Sodišče je zato, na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom istega člena, ponovno tožbo zoper izpodbijani sklep zavrglo.
mednarodna zaščita - načelo materialne resnice - razumen rok - domneva o umiku vloge
Upravni organ je svoj zaključek o tem, da tožnik svoje odsotnosti ni opravičil v razumnem roku, oprl na ugotovitev, da je tožnikovo sporočilo prejel skoraj štiri ure po tem, ko je prišel v Azilni dom (in od tam odšel) ter oceno, da bi lahko pooblaščenci tožnika informacijo upravnemu organu posredovali bistveno prej. Tožnik pa ugovarja, da je bil pri opravičevanju zamude vezan na sodelovanje pooblaščenke PIC, ta pa zaradi udeležbe pri uradnih dejanjih v zastopanju drugih prosilcev in problemov pri komunikaciji s tožnikom, ki govori le farsi jezik, uradni prevajalec pa ni bil dosegljiv, ni uspela v krajšem času pridobiti s strani tožnika informacije o razlogih za zamudo in te informacije prenesti upravnemu organu, kar vse bi tožnik upravnemu organu tudi pojasnil, če bi ta v skladu z zakonom dal tožniku možnost izjave. Navedenim ugovorom tožnika sodišče kot utemeljenim sledi. Za oceno, da bi pooblaščenci tožnika sporočilo o razlogih za zamudo na osebni razgovor lahko posredovali bistveno prej, upravni organ podlage v ugotovljenih dejstvih ni imel. Tožnik pa v tožbi tudi pojasnjuje dejanske razloge za posredovanje sporočila (šele) po preteku štirih ur od tedaj, ko je bil z zamudo seznanjen in jih s tožbi priloženo pisno izjavo pooblaščenke PIC, ki jo tožnik tudi povzema v tožbi, izkazuje. Ti razlogi so po presoji sodišča medsebojno logično povezani in stvarno utemeljeni in ter jih toženka v odgovoru na tožbo konkretizirano niti ne prereka. Tako dejansko stanje pa je po presoji sodišča mogoče subsumirati v okvir nedoločenega pravnega pojma razumnega roka, v katerem mora prosilec dokazati, da je bila njegova opustitev posledica okoliščin, na katere ni mogel vplivati. Po mnenju sodišča bi drugačna razlaga nedoločenega pojma razumnega roka v obravnavanem primeru ne bila v skladu z namenom predpisa, Procesne direktive II.
Upravno sodišče vsaj od leta 2004 naprej razlaga pojem „iste upravne zadeve“ ne prek tega, ali gre v svojem bistvu za primerljiva zahtevka - na primer za prošnji za dovoljenje za začasno prebivanje ali za prošnji za državljanstvo - ampak prek tega, ali se oba zahtevka, ki ju je treba primerjati na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, in ki sicer lahko merita na isti učinek za vlagatelja vloge, opirata na isto pravno in dejansko podlago.
Tožena stranka v izpodbijanem aktu ni naredila nobene primerjave med pravno podlago za izdajo dovoljenja iz 1. odstavka 36. člena ZTuj-2 s pravno podlago za izdajo dovoljenja po 1. odstavku 51. člena ZTuj-2, pri čemer se že naslova obeh pravnih določil razlikujeta, različni pa so tudi procesni pogoji uveljavljanja teh dveh zahtevkov.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - poslovanje sodišča
V upravnem spisu se ne nahaja odgovor na poziv za odpravo pomanjkljivosti, nedvomno pa je tožnica s prilogo k tožbi dokazala, da je odgovor na poziv za dopolnitev vloge podala še pred iztekom pet dnevnega roka, saj je k tožbi ta odgovor tudi priložila in na tem odgovoru se nahaja sprejemna štampiljka tožene stranke, iz katere izhaja, da je tožena stranka ta odgovor prejela 6. 3. 2017, torej nedvomno en dan pred iztekom roka. Na tem odgovoru je tožnica dopolnitev vloge izrecno naslovila na Službo za brezplačno pravno pomoč.
upravljanje večstanovanjske stavbe - upravnik - vpis v register upravnikov stavb - stvarna pristojnost za vodenje registra
Naloga vodenja registra upravnikov stavb je državna pristojnost, ki jo (praviloma) izvaja upravna enota, na območju katere je stanovanje oziroma stanovanjska stavba – oziroma prenesena državna pristojnost, če jo izvaja organ mestne občine.
SZ-1 v drugem odstavku 161. člena med drugim določa, da register upravnikov stavb vodi upravna enota, na območju katere je stanovanje oziroma večstanovanjska stavba, oziroma organ mestne občine. V tretjem odstavku 161. člena pa je določeno, da se lahko vodenje registra upravnikov stavb prenese na posamezno lokalno skupnost, če želi to opravljati in je za to usposobljena.
Pristojnost za izvajanje upravnih nalog je izključno zakonska materija, kar pomeni, da se s podzakonskim aktom lokalne skupnosti samostojno, izven okvirov zakonov, ne sme urejati. Pristojnost na podlagi tretjega odstavka 161. člena SZ-1 bi na posamezno lokalno skupnost morala prenesti neposredno država s splošnim aktom. Občinski odlok tako v nobenem primeru ne bi mogel določiti pristojnost vodenja registra upravnikov v smislu tretjega odstavka 161. člena SZ-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč
V prošnji je tožnica izrecno navedla, da prosi za BPP zaradi izterjave preživnine v izvršilnem postopku. Toženka je to navedbo sicer povzela v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ni pa je ne podrobneje raziskovala, ne upoštevala pri odločitvi.
V obravnavani zadevi je tožena stranka tožniku dodelila BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v neuvedenem izvršilnem postopku na prvi stopnji zaradi izterjave denarnega zneska na podlagi sklenjene sodne poravnave. Hkrati je ocenila, da v tem trenutku še ni gotovo, ali bodo tožniku v zvezi s sodnim postopkom, za katerega mu je bila BPP odobrena, sploh nastali kakšni (drugi) stroški (razen za sodno takso), in je zato dodeljeno BPP omejila na pravno svetovanje in zastopanje v neuvedenem izvršilnem postopku. S tako oceno tožene stranke, ki ji tožnik v tožbi ne nasprotuje, se glede na stanje zadeve (to je še neuveden izvršilni postopek) strinja tudi sodišče.
Takšna odločitev pa ni ovira za vložitev nove prošnje za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila stroškov postopka, če se bo tekom postopka, za katerega mu je že odobrena BPP v obliki pravnega zastopanja in svetovanja, pokazalo, da bodo nastali stroški postopka v smislu petega odstavka 26. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški
Po drugem odstavku 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena, zato tožnici ob tako jasni zakonski določbi po presoji sodišča ne bi mogli biti zajeti oziroma plačani iz naslova BPP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tožnik navaja, da mu je bila na podlagi pravnomočne sodbe v pravdnem postopku prisojena odškodnina za škodo zaradi okrnitve svobode - neutemeljenega pripora v višini 4.900,00 evrov in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 12.518,78 evrov. Tožnik je torej v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, del sredstev pridobil iz naslova, ki je bil ob izdaji odločbe o dodelitvi BPP izvzet iz obveznosti vračila sredstev iz naslova BPP. Tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava navedene okoliščine pri odločitvi ni upoštevala.
ZUP člen 7, 135, 254. ZTuj-2 člen 60, 60/3. URS člen 53. EKČP člen 8.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - varstvo pravic strank - odstranitev iz države - varstvo otrokovih pravic - pravica do družinskega življenja
Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe ni razvidno, ali je organ preverjal, ali je bila pooblaščenka tožnika zares napačno poučena in ali je bila opozorjena na to, kaj bo imelo za posledico, če umakne vlogo.
Prvostopenjski organ bi moral upoštevati pravice tožnika kot mladoletnega otroka do varstva pred nesorazmernim posegom v njegovo pravico do družinskega življenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - pritožbena obravnava
V ponovljenem postopku bo višje sodišče moralo izvesti obravnavo. Trditev tožene stranke, da tožnikova aktivnost na pritožbeni obravnavi ne bo potrebna, ni utemeljena.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - ustavitev postopka - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi
V konkretnem primeru ne gre za zamudo pri prekluzivnem roku, vendar pa ta okoliščina še vedno ne more opravičiti tega, da ni navedenega nobenega utemeljenega razloga za to, zakaj tožeča stranka ni pravočasno prosila za podaljšanje roka.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - priznanje subsidiarne zaščite - prosilec iz Sirije
Po oceni sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, izpolnjuje pa pogoje za priznanje subsidiarne zaščite.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - dopolnilna odločba - zemeljski izkop - odgovornost povzročitelja
Z izpodbijano odločbo je bilo tožeči stranki naloženo, da nosi stroške še za odstranitev ugotovljene razlike, to je še za 15.500 m3 zemeljskega izkopa. Ker je to odločitev o novi stvari, to je dodatni (novi) obveznosti tožeče stranke, ki je oprta na drugačno oziroma na novo dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno po izdaji odločbe z dne 4. 9. 2014, v obravnavnem primeru ne gre za dopolnilno odločbo.
V primerih, ko je povzročitelj obremenitev znan, ni mogoče uporabiti določb 157a. člena ZVO-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - soglasje mejaša
Soglasje k odmiku, manjšemu od predpisanega, se mora nanašati na konkretno gradnjo, ki je predmet projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je bil priložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, zato soglasje, ki naj bi bilo dano k drugačni gradnji po projektu, ki ni predmet obravnavnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja, ne more vplivati na odločitev, ne glede na to, da je šlo za isti odmik, kot je obravnavani.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - napačni razlogi - navedba pravilnih razlogov s strani pritožbenega organa - načelo zaslišanja strank
Če je videnje drugostopenjskega organa glede uporabe materialnega prava drugačno od videnja prvostopenjskega, za kar v obravnavanem primeru gre, ko je drugostopenjski organ, drugače kot prvostopenjski organ, ugotovil, da poseg ni skladen s prostorskim aktom, navedeno pomeni, da bi morala biti tožnica pred izdajo odločbe drugostopenjskega organa s tem pravnim naziranjem drugostopenjskega organa seznanjena, omogočena pa bi ji morala biti tudi opredelitev do njega.
nepovratna sredstva - javni razpis - razpisni pogoj - ribolov
Javni razpis je materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev. V upravnem sporu se zato lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev, oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa. S tem, ko je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev, lahko uspešno kandidira na javnem razpisu le tisti prijavitelj, ki v trenutku prijave izpolnjuje pogoje, določene z javnim razpisom. S tem je zagotovljena tudi ustavna pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS ter se odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse.