ZPP člen 224, 224/4, 274.. ZUP člen 87.. ZDSS-1 člen 70.
zavrženje tožbe - fikcija vročitve - rok za vložitev tožbe - zamuda roka
Tožnik je sam predložil Poizvednico Pošte Slovenije d. o. o., da je bilo Sporočilo o prispelem pismu dne 6. 12. 2019 puščeno v hišnem predalčniku. Isto izhaja iz same javne listine. Listina med drugim vsebuje opozorilo, da je pošiljko mogoče na pošti dvigniti vsak dan med delovnim časom, da 15-dnevni rok za prevzem pošiljke začne teči 7. 12. 2019, da bo po tem roku pisanje, v kolikor ne bo dvignjeno, puščeno v hišnem predalčniku ter podpis vročevalca. Edino pravilen je zato zaključek sodišča, da je pošiljka po pravilih o fikciji vročitve v skladu s 87. členom ZUP vročena 21. 12. 2019. Torej z iztekom 15-ega dne, ko bi jo tožnik v skladu s pravnim poukom lahko dvignil na pošti, in ne 13. 12. 2019, kot povsem nelogično ter protispisno navaja v pritožbi. To pa hkrati pomeni, da se je 30-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel v ponedeljek, 20. 1. 2020 in ne 22. 1. 2020, kot zatrjuje pritožba. Dne 22. 1. 2020 priporočeno na pošto oddano tožbo, kar je po preteku 30 dnevnega roka iz 70. člena ZDSS-1, je zato lahko sodišče prve stopnje na podlagi 274. člena ZPP le zavrglo, saj prepozno vložene tožbe ni dopustno obravnavati po vsebini.
Iz razlogov izpodbijane sodbe (ki jim pritožbeno sodišče v tem delu v celoti sledi) povsem jasno izhaja, da je bil namen oseb, udeleženih pri sklepanju obravnavanih pogodb o prodaji oziroma prenosu delnic družbe B. d.d., odtujiti tožeči stranki te delnice brez nadomestila ter jih zaradi težje sledljivosti in onemogočanja vrnitve prenesti s prve toženke na družbe v njihovi vplivni sferi ter na tak način izigrati tožečo stranko. Zasledovanje takšnega namena, ki nasprotuje moralnim načelom, je bil glede na pojasnjeno nedvomno znan tudi vsem strankam pogodb o nadaljnji prodaji oziroma prenosu teh delnic, zato sta obe na podlagi določbe drugega odstavka 40. člena OZ nični. Iz enakih razlogov ravno tako ni moč govoriti o dobrovernosti druge toženke v smislu določbe tretjega odstavka 16. člena takrat veljavnega ZNVP.
Ker je ugotovljena ničnost vseh pravnih poslov v verigi od tožeče stranke do druge toženke, tožeča stranka kot "pravi" delničar (t. j. materialnopravni upravičenec do delnic) utemeljeno uveljavlja njihov prenos na svoje ime.
Utemeljeno pa druga toženka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je ugodilo zahtevku, da se notarki A. A. oziroma KDD d.d. naloži izplačilo pri njima deponiranih dividend tožeči stranki oziroma sistemskemu članu KDD d.d., ki je pooblaščen pri računih vrednostnih papirjev tožeče stranke. Po materialnem pravu tožeča stranka nima zahtevka za plačilo teh dividend zoper drugo toženko, saj jih ta nesporno ni prejela. Prav tako ga nima zoper notarko oziroma KDD d.d. (zoper katera tudi sicer ni vložila tožbe), saj so pri njima deponirane dividende še vedno sredstva družbe izdajateljice zadevnih delnic. Zahtevek za njihovo izplačilo ima kot materialnopravni upravičenec do zadevnih delnic le zoper njihovo izdajateljico (sedmi odstavek 230. člena ZGD-1) vendar pa je zoper njo tožbo umaknila. Stvarna legitimacija je del tožbenega temelja, zato je zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije potrebno v tem delu zavrniti tožbeni zahtevek kot neutemeljen.
V takšnem primeru, ko je tožeča stranka s pojasnili in dokazi praktično izključila vsak dvom, da druga toženka teh dividend ne bi prejela, nadaljnje golo zanikanje njihovega prejema ne zadošča več.
delna ustavitev postopka - pravni interes za pritožbo - zahteva za odpravo nepravilnosti - delni umik predloga za izvršbo - pritožba dolžnika
Odločitev o delni ustavitvi izvršbe za nesporno plačani znesek je dolžniku v korist in nima pravnega interesa izpodbijati sklep o tem. Dolžnik neutemeljeno zahteva vsebinsko odločanje o zahtevi za odpravo nepravilnosti, ki naj bi jih pri opravljanju izvršbe storil upnik. Institut je namenjen sankcioniranju tistih, ki so zgolj izvrševalci oblastnih odločb, kar pa ni upnik. On je stranka, zaradi njega se vodi sodni postopek.
Materialno procesno vodstvo v nobenem primeru ne more iti tako daleč, da bi sodišče prve stopnje toženo stranko še dodatno pozivalo, naj odgovori na vlogo tožeče stranke, kar je tožena stranka opustila.
odškodninska odgovornost - škodni dogodek - padec po stopnicah - zavarovalni primer - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Smučanje na vodi ni zgolj običajna prostočasna aktivnost, temveč je splošno znano, da je pri smučanju na vodi potrebna večja moč rok. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo tožniku, da se s to dejavnostjo ne more več ukvarjati.
ZPVAS člen 1, 1/3-1, 1/3-2, 8, 11, 12, 12/1-1, 12/1-2. ZD člen 28, 52, 221. SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1. ZAgrS člen 4, 4/1, 4/1-1, 15, 15/4-1, 16, 16/3-4, 44, 58. Pravilnik o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti ter o vsebini registra agrarnih skupnosti in njihovih članov (1994) člen 2, 2/1, 2/1-12.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - pozneje najdeno premoženje zapustnika - članstvo v agrarni skupnosti - dodatni sklep o dedovanju - ugotovitev vrednosti zapuščine - določitev vrednosti daril - premoženjske pravice - vračanje premoženjskih pravic - skupna lastnina - solastnina - določitev deležev na premoženju - domneva enakih deležev
Uveljavljeni individualistični koncept lastnine ne omogoča vrnitve stvarnih pravic kolektivnim pravnim subjektom, kakšna je agrarna skupnost, temveč se stvarne pravice vračajo individualno določenim subjektom, konkretno članom agrarne skupnosti kot skupna lastnina. V primeru skupne lastnine pa deleži niso določeni.
Za odločitev o dedovanju pozneje najdenega premoženja ni potreben izračun nujnih deležev in vračun vrednosti daril (glej 28. in 52. člen ZD), zato ocena vrednosti naknadno najdene zapuščine ni eno od pravno odločilnih dejstev za izdajo izpodbijanega sklepa (ta vrednost je bila ocenjena le z namenom odmere sodne takse).
ZD člen 28, 28/4, 145, 145/1, 210, 210/2, 210/2-3. SPZ člen 72.
zapuščinski postopek - dedovanje - dedni delež - vračunanje darila - vrednost darila - ugotovitev namembnosti zemljišča - izvedensko mnenje - spor o dejstvih - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - vsebina sklepa o dedovanju - dedni dogovor - skupna lastnina dedičev
Med dediči je nastal spor o statusu oziroma o namembnosti zemljišča v času daritve in s tem tudi o njegovi vrednosti na dan smrti zapustnikov, torej o vrednosti premoženja, ki naj se dedinji vračuna v dedni delež in ki se upošteva tudi pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine (četrti odstavek 28. člena ZD). Gre za spor o dejstvih, v takšnem primeru pa zapuščinsko sodišče (in ne pritožbeno sodišče) ni pooblaščeno, da samo ugotavlja vrednost darila, temveč mora zapuščinsko sodišče na podlagi 3. alineje drugega odstavka 210. člena ZD postopek prekiniti in na pravdo napotiti stranko, katere pravica je manj verjetna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00038659
OZ člen 15, 41, 41/1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 196, 254, 254/3. ZD člen 123, 123/1, 125, 125/1, 125/2. ZDKG člen 4, 4/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 309, 309/2, 383, 383/1. ZZK-1 člen 243.
ničnost pogodbe o preužitku - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - izbrisna tožba - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso - aktivna stvarna legitimacija - vpliv osebnega stečaja na pravdni postopek - poslovna sposobnost - sposobnost za sklenitev pogodbe - sposobnost razsojanja - dedna sposobnost - kmetijsko gospodarstvo - psihiatrično zdravljenje - izvedenec psihiatrične stroke - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - ničnost pogodbe - neobstoječ pravni posel - enotno sosporništvo - prijava izločitvene pravice - prerekanje izločitvene pravice - pravna korist za vodenje pravde - odločitev o pravdnih stroških - načelo končnega uspeha - povrnitev revizijskih stroškov
Dedne sposobnosti ni mogoče enačiti s sposobnostjo razsojanja. Sposobnost razsojanja ni pogoj za dedovanje.
V postopku osebnega stečaja nad tožencem opravljeno procesno dejanje enega od potencialnih zakonitih dedičev (prijava izločitvene pravice) je aktivno in koristno dejanje enega enotnega sospornika, ki učinkuje v korist vseh sospornikov - potencialnih dedičev po pokojniku. Napačno je torej stališče o izgubi izločitvene pravice in posledični izgubi pravnega interesa tožnikov za vodenje te pravde. Pravna korist za vodenje pravde, ki se je začela pred začetkom stečajnega postopka nad tožencem, bi prenehala, če bi bila izločitvena pravica v postopku osebnega stečaja priznana.
Ker ni pomemben uspeh strank na posamezni stopnji odločanja, temveč le končni uspeh, je sodišče prve stopnje v stroškovno odmero pravilno zajelo tako revizijske stroške tožnikov kot tudi njihove stroške, nastale v prvem sojenju.
predlog za izvršbo - trditveno in dokazno breme upnika - vsebina predloga za izvršbo - izvršilni naslov - navedba izvršilnega naslova - obstoj izvršilnega naslova - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - odgovor na ugovor - vročitev ugovora upniku v odgovor - kršitev načela konktradiktornosti - sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor - zavrnitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Ugovor je obrazložen, če vsebuje trditve o dejstvih, s katerimi ga utemeljuje ... (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ker je ugovor mogoče vložiti iz vseh razlogov, ki preprečujejo izvršbo (uvodna določba prvega odstavka 55. člena ZIZ; nekatere od njih ZIZ nato našteva v prvem odstavku 55. člena), sem pa gotovo spadajo tudi (nekatere) kršitve pravil postopka, je mogoče ugovor vložiti tudi iz razloga kršitev pravila postopka. Ugovor nevednosti v primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova ne predstavlja obrazloženega ugovora.
Upnikovo trditveno in dokazno breme pri izterjavi denarne terjatve v fazi vložitve predloga za izvršbo obsega navedbo izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo določene denarne terjatve. To dokazuje s predložitvijo izvršilnega naslova.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZGD-1 člen 230.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - likvidna sredstva - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - bilančni dobiček - računovodski izkazi - pomanjkljiva trditvena podlaga
Vprašanje obstoja likvidnostnih sredstev na računu ni edino merilo, ki bi bilo pravno pomembno pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.
Neutemeljena je trditev tožeče stranke v pritožbi, da gre pri bilančnem dobičku le za računovodsko kategorijo in ne „realen denar“. Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti. Uporabo čistega dobička in bilančnega dobička opredeljuje 230. člen Zakona o gospodarski družbah. Zakaj torej svojega prostega kapitala ne more uporabiti za izpolnitev svojih obveznosti, pa tožeča stranka ne navede.
Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg. Pripoznava mora biti jasna, nepogojna in določna, pri razlagi izjave volje glede na njen namen, tj. začasna odvrnitev upnika od sodnega uveljavljanja terjatve, pa je treba oceniti, ali se dolžnikova izjava, kadar (vse) njeno sporočilo ni zajeto z besedami, glede na okoliščine, v katerih je dana, navzven kaže kot jasen izraz dolžnikove volje, da priznava dolg. Pri presoji ni odločilno, kako dolžnik sam vidi svojo izjavo, temveč kako je izjava (objektivno) videti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00036835
ZNP člen 44. DZ člen 295. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3. ZNP-1 člen 57.
prekinitev pravdnega postopka - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - nepravdni postopek - obvestilo sodišča o postopku - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zakonska ureditev - procesna predpostavka za odločanje - sposobnost biti stranka postopka
Sodišče odredi prekinitev postopka, če se je zoper stranko začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti.
Na podlagi določila 44. člena Zakona o nepravdnem postopku, ki je prenehal veljati 15. 4. 2019, ko sta stopila v veljavo DZ in ZNP-1, je sodišče poslovno sposobnost odvzelo osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki je vplival na psihofizično stanje, niso bile sposobne skrbeti zase za svoje pravice in koristi.
V DZ in ZNP-1 instituta odvzem poslovne sposobnosti ni. Iz 295. člena prehodnih določb DZ pa sledi, da se šteje, da je oseba, ki ji je bila popolnoma odvzeta poslovna sposobnost v skladu z določbami ZNP, postavljena pod skrbništvo, tako da ta oseba ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov, za osebe, ki jim je bila delno odvzeta poslovna sposobnost v skladu z določbami ZNP, pa se šteje, da imajo položaj otroka, ki je že dopolnil petnajst let, če pristojni organ ni odločil drugače.
Z uveljavitvijo DZ in ZNP-1 v aprilu 2019 postavitev odrasle osebe pod skrbništvo ni več posledica predhodnega odvzema poslovne sposobnosti. O postavitvi pod skrbništvo in o imenovanju skrbnika odloča sodišče.
Sodišče lahko že zaradi tega, ker mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na obstoj sposobnosti biti stranka in pravdno sposobnost kot procesni predpostavki, opravlja poizvedbe o izpolnjevanju le-teh. Na drugi strani pa so vsi državni organi, ki razpolagajo s potrebnimi podatki, te podatke dolžni posredovati tudi sodišču, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov.
obnova pravnega postopka - postulacijska sposobnost - motenje posesti
Predlog za obnovo postopka je zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nedovoljen in ga je sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP pravilno zavrglo.
Interes, da se na podlagi ustrezne tožbe v pravdi ugotovi, da je zakoniti dedič od zapustnice prejel darilo v višini 70.000,00 EUR, ki ga je potrebno vračunati v njegov (nujni) dedni delež, je lahko zgolj pritožničin, ki to zatrjuje oziroma uveljavlja.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038416
ZIZ člen 270, 272. URS člen 56. DZ člen 7, 159, 161, 162, 162/1-4.
posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - največja korist otroka - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - restriktivno tolmačenje pojma težko nadomestljive škode - nastanek nepopravljive škode - nastanek težko popravljive škode - sprememba pravnomočne začasne odredbe - vzgoja in varstvo - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti
Pravica do stikov je v prvi vrsti pravica otroka. Namen stikov je v tem, da otrok preko stikov ohrani ali pridobi občutek čustvene navezanosti, medsebojne pripadnosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi.
V fazi postopka izdaje spremembe začasne odredbe ne gre za presojo, kdo od staršev je primernejši za varstvo in vzgojo otroka, temveč gre za vprašanje, ali so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila izdana začasna odredba oziroma, če je odpadel razlog, zaradi katerega je bila izdana. Iz listin spisa dejansko izhaja, da je odpadlo kar nekaj stikov nasprotnega udeleženca s hčerjo, vendar kljub temu stiki še niso tako okrnjeni, da bi jo bilo potrebno začasno zaupati v varstvo in vzgojo nasprotnemu udeležencu.
OZ člen 346, 358. ZPP člen 7, 212, 214, 245, 339, 339/1. DZ člen 67, 68.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - trajanje zunajzakonske skupnosti - delež na skupnem premoženju - dokazovanje z izvedencem - cenitev vrednosti nepremičnine - neizvedba dokaza - trditve stranke - neprerekane trditve - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv kršitve na pravilnost in zakonitost odločbe - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja
Neizvedba predlaganega dokaza in napačna ugotovitev sodišča prve stopnje o neprerekanosti nista vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe.
Zavzemanje za višjo ocenitev vrednosti celotne nepremičnine je – upoštevaje vsebino pritožbe – pritožniku v škodo. Ker ugotovljena skupna vlaganja pravdnih strank znašajo 85.100,48 EUR, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da predstavlja, glede na postavljene zahtevke, na katere je vezano, 4/10 nepremičnine skupno premoženje pravdnih strank, pri čemer je tožnikov delež 1/5 oziroma 20 % celotne nepremičnine.
V zvezi z dokazno oceno je treba uvodoma poudariti, da pri njenem oblikovanju nikakor ni nujno, da bi sodišče posamezni priči sledilo le v celoti ali pa ji sploh v ničemer ne bi sledilo. Možno je, da sodišče sledi zgolj delu izpovedbe, zato pritožbena navedba, da tožnikove resnicoljubnosti ni mogoče obravnavati selektivno, ne vzdrži. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno oceno prvostopenjskega sodišča o prenehanja IZS pravdnih strank v letu 2004, saj je prepričljiva in izčrpna. Sodišče prve stopnje se je poglobljeno opredelilo do izpovedb vseh prič in obeh pravdnih strank. Zaključek je rezultat skrbne in vestne presoje vsakega pričanja posebej in nato vseh skupaj. Celoten dokazni sklop pa logično in življenjsko prepričljivo sestavlja celostno sliko relevantnega dogajanja med pravdnima strankama.
Glede zastaranja zahtevka, ki se nanaša na vlaganja v nepremičnino še pred nastankom IZS, in povračila vložka v nakup stanovanja po t. i. „Jazbinškovem zakonu“, ni bilo sporno, da sta terjatvi nastali (še) pred začetkom IZS. Ob upoštevanju določbe 358. člena OZ in ugotovitve, da je IZS pravdnih strank prenehala leta 2004, je zadržano zastaranje pričelo teči z začetkom leta 2005, ko pogojev za zadržanje zastaranja ni bilo več. Od razpada IZS pa do vložitve tožbe v letu 2007 je preteklo že več kot šest let. To pomeni, da je petletni splošni zastaralni rok iz 346. člena OZ v času vložitve predmetne tožbe že potekel, kar utemeljuje zaključek prvega sodišča o zastaranju terjatev.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 454, 454/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - izvedba naroka - zastopanje stranke
Pritožnica ne more uspeti niti z očitkom, da tožeče stranke ni zastopala prava oseba, saj se, tudi če bi bilo to res, po ustaljeni in enotni sodni praksi na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00037562
SZ-1 člen 68, 71. ZPP člen 454, 454/1.
spor majhne vrednosti - pasivna legitimacija upravnika - upravnik kot zastopnik - poravnava zapadlih obveznosti - zavezanec za plačilo - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - dolžnost izvedbe naroka
Tožena stranka kot upravnik ni pasivno legitimirana, saj so zavezanci za plačilo računov etažni lastniki. Tožeča stranka bi zoper toženo lahko imela le odškodninski zahtevek, v kolikor slednja na zahtevo tožeče stranke ne bi posredovala podatkov o etažnih lastnikih, ki niso plačali opravljene storitve, ali če bi tožena stranka neupravičeno zadrževala plačana sredstva. Takšnega zahtevka ali navedb v tej smeri pa tožeča stranka ni podala.