CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038524
ZVEtL-1 člen 3, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-3. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZNP člen 37.
skupno pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k več stavbam - obseg pripadajočega zemljišča - javne površine - grajeno javno dobro - elaborat - delilni načrt - pretekla raba zemljišča - pridobitev pravice uporabe - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - očitek protispisnosti
Zgolj nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca ali ponovitev dokazovanja z izvedencem, glede na to, da nasprotna udeleženka z elaboratom X ni vzpostavila dvoma v pravilnost izvedenskega mnenja.
Za uveljavljanje protispisnosti je treba konkretizirano navesti, iz katerega konkretnega dokumenta je sodišče prve stopnje napačno preneslo podatek, ki se nanaša na pravno odločilno dejstvo, čemur pa pritožba brez navedbe konkretne listine, torej zgolj s sklicevanjem na vse listine sodnega spisa, ni zadostila.
ZNP-1 člen 21, 22, 57, 57/1, 58. DZ člen 185, 185/1, 243.
nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - udeleženci v postopku - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - zakoniti udeleženci nepravdnega postopka - predlog za prijavo udeležbe - pravni interes prizadete stranke - zavrnitev predloga - pogodba o dosmrtnem preživljanju - postavitev skrbnika - korist varovanca - primernost skrbnika
Udeležbo v nepravdnih postopkih urejata 21. in 22. člen ZNP-1; posebej v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa še 57. in 58. člen ZNP-1. Formalna udeleženca tega postopka sta predlagatelj (to je lahko ena od oseb oziroma organov iz 57. člena ZNP-1) in oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec). Zakonita udeleženca postopka sta center za socialno delo in začasni skrbnik osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, če je postavljen v skladu z DZ. Subjekt postopka v materialnem smislu oziroma materialni udeleženec postopka v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa je le oseba, ki se jo postavlja pod skrbništvo. Vsi drugi so v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo lahko le formalni ali zakoniti udeleženci postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038154
OZ člen 247, 619, 625, 625/3, 637, 638, 639, 639/2, 640. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
podjemna pogodba - predmet pogodbe - končni rezultat - pomanjkljivosti - odgovornost za napake - znižanje plačila - uveljavljanje napak - primeren naknadni rok za odpravo napak - pojasnilna dolžnost podjemnika - izpolnitev pogodbene obveznosti - neuporabno delo - trditveno in dokazno breme - odstop od pogodbe - razveza pogodbe po samem zakonu - procesni pobot - pogodbena kazen - zamuda z izpolnitvijo - obrazloženost odločbe
Čeprav tožena stranka po eni strani trdi, da tožeča stranka ni izpolnila pogodbene obveznosti, po drugi strani priznava, da je končno poročilo od tožeče stranke prejela. Njene trditve je zato treba razumeti v smislu 638. člena OZ. Tožena stranka nosi trditveno in dokazno breme ne le o tem, da je imelo opravljeno delo napake, ampak tudi, da so bile te tako hude, da je delo neuporabno.
Ker stranski intervenient z intervencijo ščiti svoj interes in zato v pravdi nastopa v svojem in ne v strankinem imenu, mu nasprotnik vedno dolguje le povračilo njegovih pravdnih stroškov. Pri tem se potrebnost intervenientovih stroškov in stroškov glavne stranke presoja samostojno. Intervenient torej lahko zahteva samo povrnitev lastnih stroškov in ne tudi stroškov stranke, ki se ji je pridružil v pravdi.
Interes, da se na podlagi ustrezne tožbe v pravdi ugotovi, da je zakoniti dedič od zapustnice prejel darilo v višini 70.000,00 EUR, ki ga je potrebno vračunati v njegov (nujni) dedni delež, je lahko zgolj pritožničin, ki to zatrjuje oziroma uveljavlja.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038416
ZIZ člen 270, 272. URS člen 56. DZ člen 7, 159, 161, 162, 162/1-4.
posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - največja korist otroka - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - restriktivno tolmačenje pojma težko nadomestljive škode - nastanek nepopravljive škode - nastanek težko popravljive škode - sprememba pravnomočne začasne odredbe - vzgoja in varstvo - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti
Pravica do stikov je v prvi vrsti pravica otroka. Namen stikov je v tem, da otrok preko stikov ohrani ali pridobi občutek čustvene navezanosti, medsebojne pripadnosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi.
V fazi postopka izdaje spremembe začasne odredbe ne gre za presojo, kdo od staršev je primernejši za varstvo in vzgojo otroka, temveč gre za vprašanje, ali so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila izdana začasna odredba oziroma, če je odpadel razlog, zaradi katerega je bila izdana. Iz listin spisa dejansko izhaja, da je odpadlo kar nekaj stikov nasprotnega udeleženca s hčerjo, vendar kljub temu stiki še niso tako okrnjeni, da bi jo bilo potrebno začasno zaupati v varstvo in vzgojo nasprotnemu udeležencu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00038659
OZ člen 15, 41, 41/1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 196, 254, 254/3. ZD člen 123, 123/1, 125, 125/1, 125/2. ZDKG člen 4, 4/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 309, 309/2, 383, 383/1. ZZK-1 člen 243.
ničnost pogodbe o preužitku - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - izbrisna tožba - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso - aktivna stvarna legitimacija - vpliv osebnega stečaja na pravdni postopek - poslovna sposobnost - sposobnost za sklenitev pogodbe - sposobnost razsojanja - dedna sposobnost - kmetijsko gospodarstvo - psihiatrično zdravljenje - izvedenec psihiatrične stroke - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - ničnost pogodbe - neobstoječ pravni posel - enotno sosporništvo - prijava izločitvene pravice - prerekanje izločitvene pravice - pravna korist za vodenje pravde - odločitev o pravdnih stroških - načelo končnega uspeha - povrnitev revizijskih stroškov
Dedne sposobnosti ni mogoče enačiti s sposobnostjo razsojanja. Sposobnost razsojanja ni pogoj za dedovanje.
V postopku osebnega stečaja nad tožencem opravljeno procesno dejanje enega od potencialnih zakonitih dedičev (prijava izločitvene pravice) je aktivno in koristno dejanje enega enotnega sospornika, ki učinkuje v korist vseh sospornikov - potencialnih dedičev po pokojniku. Napačno je torej stališče o izgubi izločitvene pravice in posledični izgubi pravnega interesa tožnikov za vodenje te pravde. Pravna korist za vodenje pravde, ki se je začela pred začetkom stečajnega postopka nad tožencem, bi prenehala, če bi bila izločitvena pravica v postopku osebnega stečaja priznana.
Ker ni pomemben uspeh strank na posamezni stopnji odločanja, temveč le končni uspeh, je sodišče prve stopnje v stroškovno odmero pravilno zajelo tako revizijske stroške tožnikov kot tudi njihove stroške, nastale v prvem sojenju.
povečanje osnovnega kapitala - odobreni kapital - izključitev prednostne pravice do novih delnic - prednostna pravica do novih delnic
Odobreni kapital predstavlja posebno obliko povečanja osnovnega kapitala z vložki. Namen odobrenega kapitala je v tem, da družba dobi čim več manevrskega prostora pri pridobivanju kapitala, upravi pa daje možnost, da poveča osnovni kapital ob najprimernejšem trenutku, zlasti ob ugodni situaciji na borzi, ne da bi pred tem morala pognati v tek težaven in drag aparat skupščine delničarjev. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno navedlo, da uprava podrobnejše obrazložitve v danem trenutku ni mogla podati, saj gre le za možnost, da se kapital poveča.
sporazum o prenehanju obveznosti - izpolnitev tretjemu - nadomestna izpolnitev - trditveno in dokazno breme - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških
Trditveno in dokazno breme o prenehanju terjatve je skladno z določilom 212. člena ZPP na toženi stranki. Vsaka stranka mora namreč navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika.
Ker blagajniški prejemki potrjujejo prejem vsote denarja, ki je na njih navedena, tožena stranka le z nasprotno izpovedjo njenega prokurista, da denarja ob izdaji blagajniških prejemkov ni prejel ter da je blagajniške prejemke podpisal in izdal, ker jih je zakoniti zastopnik tožeče stranke potreboval za pridobitev subvencije, ne prepriča pritožbenega sodišča v resničnost trditev o obstoju zatrjevanega dogovora. Tožena stranka namreč ni predložila nobenega dokaza, ki bi lahko potrdil obstoj zatrjevanega dogovora, čeprav je prokurist tožene stranke, ko je bil zaslišan, zatrjeval, da le-ti obstajajo.
ZPP v 335. členu določa, kaj mora pritožba obsegati. Med drugim mora obsegati tudi podpis pritožnika. Pritožba poslana na elektronski naslov sodišča ne vsebuje elektronskega podpisa. V tem primeru je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi tretjega odstavka 343. člena ZPP pritožbo kot nepopolno zavrglo.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 105a, 105a/3, 339, 339/2, 339/2-2. ZST-1 člen 34a, 34a/7.
neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - izločitev sodnika - izločitev sodnika na zahtevo stranke - razlogi za izločitev sodnika - pristranskost sodnika - dvom v nepristranost sodnika - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika
Posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da se pritožba šteje za umaknjeno, nastopi, če taksni zavezanec ne plača takse v roku, ki mu ga v plačilnem nalogu določi sodišče, hkrati pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.
Prva toženka pravno relevantnih ugotovitev sodišča prve stopnje o neplačilu zadevne sodne takse ni izpodbijala. Ob takih neizpodbitih ugotovitvah in dejstvu, da predloga za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse prva toženka ni vložila, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen.
Ker je bilo o tem, da je prva toženka dolžna plačati sodno takso po navedenem nalogu, že pravnomočno odločeno, slednje ne more biti predmet preizkusa v tem pritožbenem postopku.
izredna denarna socialna pomoč - pogrebni stroški - materialni prekluzivni rok
Prvostopno sodišče je pravilno presodilo, da je za začetek teka enoletnega roka za vložitev vloge izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba pri Centru za socialno delo, skladno s četrtim odstavkom 34.b člena ZSVarPre pomembno dejstvo datuma smrti umrlega. Za začetek teka roka za vložitev zahteve tako ni relevantno ali se je vodil kakšen zapuščinski postopek oziroma katerekoli druge okoliščine, ki so vplivale, da tožeča stranka ni pri pristojnem Centru za socialno delo pravočasno vložila vloge. Tudi očitno morebitno nepravilno postopanje tretjih, ne podaljša materialnega prekluzivnega roka, v katerem lahko družinski član umrlega, ki je poskrbel za pogreb, pri pristojnem Centru za socialno delo vloži vlogo v roku enega leta od datuma smrti umrlega. Zamuda upravičenca enoletnega roka od dneva datuma smrti pomeni prenehanje pravice same.
Sodišče prve stopnje je vsebino bančne garancije o najvišjem znesku, do katerega banka garant jamči, razlagalo drugače od upnika, kar ta s pritožbo izpodbija in vztraja pri razlagi garancije, ki jo je sodišču ponudil v predlogu za izdajo začasne odredbe. Čim pa je treba razlagati, koliko znaša najvišji znesek, do katerega jamči upravičenki iz garancije garant in za katere obveznosti dolžnika, sodišče ne more potrditi zatrjevane zlorabe pravic iz neodvisne bančne garancije.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - zastopanje - pooblastilo za zastopanje družbe - direktor kot fizična oseba
Za veljavno zastopanje družbe ni potrebno, da je naročilo napisano na uradnem papirju družbe in opremljeno z njenim žigom. Na veljavnost zastopanja tudi nima vpliva okoliščina, ali je naročilo družbi v korist oziroma ali je potrebovala naročeno storitev.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
nagrada izvedenca - izjemno zahtevno izvedensko delo - potrebni pravdni stroški - posebno specialistično strokovno znanje
Nagrada za izjemno zahtevno delo je pridržana za najbolj kompleksna in strokovna mnenja. Ocena stopnje zahtevnosti je v pristojnosti sodišča.
Glede nagrade za uporabo posebnega specialističnega znanja s povečanjem za 30 % tožena stranka utemeljeno navaja, da izvedenec ni podal obrazložitve, razen pavšalnega povzemanja Pravilnika, da ni opravičil tega pojma, ni pojasnil meril za posebno specialistično strokovno znanje in izkazal nadstandardnosti izdelanega izvedeniškega mnenja. Izvedenec je gotovo strokovnjak za svoje specifično področje, ne pomeni pa to avtomatizma, da je pri izdelavi konkretnega izvedenskega mnenja uporabljal posebno specialistično znanje, to je tisto, ki presega običajna znanja v njegovi stroki.
ZPP člen 133, 133/1, 224, 224/1, 355, 355/1. ZIZ člen 9, 9/3, 15, 61, 61/1.
vročitev sklepa o izvršbi - pravilnost vročitve - vročilnica kot javna listina - pravna oseba - zakoniti zastopnik pravne osebe - vročitev delavcu - tek procesnega roka - prepozen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Zmotno je pritožbeno stališče, da je edino zakoniti zastopnik pravne osebe tisti, ki veljavno prevzame sodno pisanje oziroma je od takrat dalje treba šteti procesne roke, takšno pravno stališče nima podlage v 133. členu ZPP.
ZST-1 člen 3, 3/1, 3/10, 11, 11/5, 13, 13/1, 34a, 34a/7. OZ člen 395, 395/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - ponovno odločanje o predlogu - spremenjene okoliščine - pravočasnost predloga - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - razlogi za oprostitev plačila sodne takse - zavezanec za plačilo sodne takse - solidarne obveznosti - vsebina solidarnosti dolžnikov
Sklep o oprostitvi učinkuje šele od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje.
Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks za pravne osebe je relevantno trenutno in celotno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje, ne pa domneven vpliv poslovanja tretjih subjektov na poslovanje in prihodke taksnega zavezanca v prihodnosti.
odškodninska odgovornost članov uprave in nadzornega sveta - odgovornost članov organov odvisne družbe - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - dejanski koncern - koncernski privilegij - prekluzija - trditveno in dokazno breme - spoznavna stiska
Dejstva o vplivu obvladujoče družbe na odvisno družbo, (lahko da) sploh niso v spoznavnem področju odvisne družbe, ko slednja uveljavlja odškodninsko odgovornost članov uprave in nadzornega sveta po 548. členu ZGD-1.
Pri obravnavanju odgovornosti organov družbe (na katerikoli pravni podlagi) se ugotavlja in presoja notranje razmerje članov uprave oziroma nadzornega sveta do družbe, ki so jo zastopali oz. nadzorovali v času izvršitve škodnega ravnanja prav ti člani. Zato odvisni družbi po prenehanju funkcijtistih, ki so izvajali in sprejemali vpliv obvladujoče družbe, niso neposredno znana konkretna dejstva in okoliščine o tem, katera obvladujoča družba (če jih je več, kot v konkretnem primeru, kapitalsko nadrejenih tožeči stranki) je in na kakšen način, s katerimi konkretnimi dejanji in ravnanji odvisno družbo pripravila do tega, da opravi zase škodljiv pravni posel. Ker gre v primeru koncernskega privilegija za možnost razbremenitve odgovornosti članov organov uprave in nadzora odvisne družbe za škodo zaradi sklenitve škodljivega posla, ni v primarnem trditvenem in dokaznem bremenu oškodovane (odvisne) družbe, da se pri uveljavljanju odškodninske odgovornosti članov uprave ali nadzora nanj sklicuje. Član uprave se s sklicevanjem na 547.-548. člen ZGD-1 ne more ekskulpirati, če je pri tem kršil standard vestnega in poštenega gospodarstvenika iz 263. člena ZGD-1. Smiselno enako velja tudi za člana nadzornega sveta.
Pravilna je presoja, da razen dejstva, da je predmetna nepremičnina dolžnikov dom, ni izpolnjen noben drug od kumulativno zahtevanih pogojev za odlog izvršbe iz četrtega odstavka 71. člena ZIZ.
opravičilo za izostanek z naroka - zamenjava pooblaščenca - zavrnitev predloga za preložitev naroka - izvedba naroka v odsotnosti tožene stranke - pravni pouk v vabilu - potek glavne obravnave - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - pravilo o dokaznem bremenu - nesporna dejstva - edicijska dolžnost
Skladno s sodno prakso je stranka ob dejstvu, da je odvetnika pooblastila dva dni pred narokom, prevzela tveganje, da se novi pooblaščenec v tako kratkem času ne bo uspel (v celoti) pripraviti na narok za glavno obravnavo. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, vzrok za nastalo procesno situacijo v celoti izvira iz sfere tožene stranke, pri čemer ta ni navedla nobene okoliščine, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da nastale situacije ni bilo mogoče predvideti oziroma preprečiti. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno zavrnilo predlog pooblaščenca tožene stranke za preložitev naroka za glavno obravnavo.