zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nerazumljiva tožba - poprava tožbe - stranka - razveljavitev sodbe
Tožeča stranka je kot toženo stranko navedla dolžnika iz 255. člena OZ. Med naracijo tožbe in v tožbenem zahtevku pa toženo stranko imenuje pridobitelja nepremičnine, drugo stranko pa kot dolžnika. Zato gre za nejasnosti o tem, kdo je tožena stranka. Zato bi sodišče prve stopnje moralo tako tožbo vrniti v popravo po 108. členu ZPP.
Do plačila pogodbene kazni bi bila tožeča stranka upravičena le, če bi to pravico uveljavljala na zakonsko predpisan način, torej tako kot to določa peti odstavek 251. člena OZ. Da bi tožeča stranka toženo stranko ob prejemu (delne oziroma nepopolne) izpolnitve ali neposredno po njej ali tedaj, ko je zahtevala izpolnitev obveznosti v še preostalem delu opozorila, da uveljavlja pravico do pogodbene kazni, tožeča stranka ni niti zatrjevala niti z ničemer dokazovala. Zgolj zavedanje tožene stranke, da je v primeru zamude z izpolnitvijo pogodbe dolžna plačati pogodbeno kazen, kot to v pritožbi navaja tožeča stranka, tem pogojem ne zadosti.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3, 4, 4a, 4b.
odškodninski zahtevek - odškodninska terjatev - nepremoženjska škoda - prometna nesreča - pravična denarna odškodnina - uporaba tujega prava - uporaba hrvaškega prava - hrvaško pravo - navezne okoliščine - pravo kraja prometne nesreče - registracija vozila - mednarodna pogodba - jezikovna razlaga - krivda voznika
Konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče v 3. členu odkazuje na zakonodajo države, v kateri se je pripetila nesreča. Tudi po mnenju Ustavnega sodišča je kraj, kjer je bilo škodno dejanje storjeno, vrednostno nevtralna navezna okoliščina. Soglašati je mogoče s pritožbo, da so nekateri škodni primeri lahko v tesnejši zvezi s kakšnim drugim pravom. Konvencija zato v 4. členu našteva izjeme, ko se namesto zakonodaje države, v kateri se je pripetila nesreča, uporabi domača zakonodaja države registracije. Nobena od naštetih izjem pa ni podana v tožničinem primeru.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZGD-1 člen 230.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - likvidna sredstva - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - bilančni dobiček - računovodski izkazi - pomanjkljiva trditvena podlaga
Vprašanje obstoja likvidnostnih sredstev na računu ni edino merilo, ki bi bilo pravno pomembno pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.
Neutemeljena je trditev tožeče stranke v pritožbi, da gre pri bilančnem dobičku le za računovodsko kategorijo in ne „realen denar“. Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti. Uporabo čistega dobička in bilančnega dobička opredeljuje 230. člen Zakona o gospodarski družbah. Zakaj torej svojega prostega kapitala ne more uporabiti za izpolnitev svojih obveznosti, pa tožeča stranka ne navede.
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - pripoznava tožbenega zahtevka - takojšen umik
Ker je toženka šele po vložitvi tožbe plačala terjatev, tožnica pa je takoj po plačilu terjatve umaknila tožbo, je sodišče prve stopnje pravilno naložilo toženki, da plača tožnici pravdne stroške.
odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pravica do povračila škode - izbrisani - nepremoženjska škoda - denarno zadoščenje - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - dokazovanje z izvedencem - mladoletni oškodovanec - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
O stopnji in trajanju tožnikovih duševnih bolečin zaradi izbrisa in z njim povezane izgube osebnostnih pravic se je sodišče lahko prepričalo že na podlagi tožnikove izpovedi. Kot je sam priznal, tožnik v spornem časovnem obdobju ni imel zdravstvenih težav. Doslej tudi ni zatrjeval, da bi se njegovo prestano duševno trpljenje morebiti sprevrglo v duševno motnjo. Dokaz z izvedencem tako ni bil potreben.
Kot otrok posledic izbrisa ni občutil enako kakor odrasle osebe, zato ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na druge tovrstne primere iz sodne prakse, v katerih so bili udeleženi polnoletni oškodovanci.
stvarna pristojnost sodišča - ugotovitev obsega skupnega premoženja - spor o obsegu skupnega premoženja - pristojnost okrožnega sodišča - pristojnost okrajnega sodišča - razmerje med pristojnostjo okrajnega in okrožnega sodišča - enoten postopek - vrednost spornega predmeta - nasprotna tožba
Ker je skupno premoženje nedeljiv materialnopravni pojem in je pri odločanju o višini deležev (bivših) zakoncev treba ugotavljati prispevek vsakega zakonca k pridobitvi celotnega skupnega premoženja, ne pa deleža na posameznih stvareh, ga mora sodišče praviloma obravnavati v enotnem postopku. Čeprav torej vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi ne dosega vstopnega praga, ki ga ZPP v 30. členu določa za pristojnost okrožnega sodišča, narava zahtevka onemogoča ločeno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe pri dveh različnih stvarno pristojnih sodiščih.
Pravilna je presoja, da razen dejstva, da je predmetna nepremičnina dolžnikov dom, ni izpolnjen noben drug od kumulativno zahtevanih pogojev za odlog izvršbe iz četrtega odstavka 71. člena ZIZ.
opravičilo za izostanek z naroka - zamenjava pooblaščenca - zavrnitev predloga za preložitev naroka - izvedba naroka v odsotnosti tožene stranke - pravni pouk v vabilu - potek glavne obravnave - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - pravilo o dokaznem bremenu - nesporna dejstva - edicijska dolžnost
Skladno s sodno prakso je stranka ob dejstvu, da je odvetnika pooblastila dva dni pred narokom, prevzela tveganje, da se novi pooblaščenec v tako kratkem času ne bo uspel (v celoti) pripraviti na narok za glavno obravnavo. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, vzrok za nastalo procesno situacijo v celoti izvira iz sfere tožene stranke, pri čemer ta ni navedla nobene okoliščine, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da nastale situacije ni bilo mogoče predvideti oziroma preprečiti. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno zavrnilo predlog pooblaščenca tožene stranke za preložitev naroka za glavno obravnavo.
uporabnina solastne stvari - stopnja konflikta - razvezni postopek - izselitev zakonca - nasilje zakonca
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da konflikti med zakoncema v času razveznega postopka, zaradi katerih se zakonec izseli iz solastne nepremičnine, niso sami po sebi zadosten (utemeljen) razlog, zaradi katerega bi bil zakonec, ki se je izselil, kot solastnik upravičen do uporabnine. Izkazane morajo biti posebne okoliščine, zaradi katerih se je solastnik zaradi ravnanja drugega solastnika (ali zaradi nasilja ali drugega nedopustnega ravnanja solastnika, ki ga je mogoče opredeliti ne le kot konflikte med solastnikoma, ampak kot poseg in resno grožnjo v solastnikovo telesno ali duševno intergriteto) izselil in zaradi katerih se ni dolžan vrniti nazaj v nepremičnino. Teh posebnih okoliščin pa tožnica ni uspela izkazati s stopnjo prepričanja.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 126, 126/2. ZPP člen 343, 343/4, 352.
upravitelj - pravica do pritožbe - plačilo stroškov stečajnega postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pravica upravitelja do pritožbe - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - nedovoljena pritožba
Odločitev o stroških postopka je sklep izdan v skladu pododdelka 5.9.2. ZFPPIPP, ki določa plačilo stroškov stečajnega postopka. Zakon ne daje izrecne procesne legitimacije upravitelju za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče odločilo o stroških postopka. To pa, glede na drugi odstavek 126. člena ZFPPIPP, pomeni, da upravitelj nima pravice do pritožbe zoper tovrsten sklep sodišča.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - plačilo odškodnine - motenjski spor - trajanje postopka - trajanje spora zaradi motenja posesti - odločanje brez nepotrebnega odlašanja - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Sodišče prve stopnje je v sodbi podrobno pojasnilo razloge, na podlagi katerih je ugotovilo, da v motenjski pravdi v nobeni fazi postopka ni prišlo do nepotrebnega odlašanja z odločanjem ter da je postopek potekal tekoče in brez pomembnih zastojev.
ZLPP člen 18, 24. ZPPOLS člen 7, 8, 10, 12, 12/3, 12/4, 12/5, 15, 15/4, 15/5, 16, 16/4, 16/5, 16/6, 19. Uredba o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač (1993) člen 6, 8, 10. ZOR člen 183. OZ člen 1060.
družbena lastnina - privatizacija podjetja - udeležba delavca v lastninskem preoblikovanju (privatizaciji) podjetja - izdaja zadolžnic - interna razdelitev delnic in notranji odkup delnic - nastop kontrahirne dolžnosti pri notranjem odkupu - kršitev kontrahirne dolžnosti - denarna odškodnina - povrnitev premoženjske škode - razlika premalo izplačane plače
Bistveni razlog, da Sklad RS za razvoj, d.d. (v nadaljevanju Sklad) s tožniki ni sklenil pogodb oziroma da niso bili udeleženi pri privatizaciji delodajalca so torej okoliščine, da njihova potrdila o premalo izplačanih neto osnovnih plačah niso bila razknjižena pri ARSPPNI in da potrdilo o razknjižbi ni bilo izročeno Skladu oziroma da v primeru, če je bil organ upravljanja pasiven, v nadaljnjem roku 60 dni svojih pravic niso sami uveljavljali neposredno pri Skladu, ki bi moral v nadaljevanju z njimi skleniti pogodbe o prodaji delnic. Dolžnost poskrbeti za razknjižbo potrdil ni bila na Skladu. V petem odstavku 15. člena ZPPOLS je jasno določeno, kakšen je postopek v primeru, če je organ upravljanja podjetja pasiven: upravičenci - tožniki bi morali v nadaljnjih 60 dneh svoje pravice uveljavljati sami neposredno pri Skladu preko skupnega zastopnika, pooblaščenega za sklenitev in izvedbo pogodbe o odkupu delnic.
Ni obveze za opozarjanje na okoliščine, ki jih določa že sam zakon in katerih relevantnost izhaja že iz samega zakona. Če so tožniki sami opustili uveljavljanje pravice, ki je bila za varstvo njihovih pravnih interesov določena v zakonu, ne morejo odgovornosti za morebitne negativne posledice tega prevaliti na Sklad.
Sklicevanje na predloženi stroškovnik zadošča, če se vloga s stroškovnikom vroči nasprotni stranki. Ker v tem primeru obračun ni bil vročen dolžniku, ni mogel vedeti katere postavke predstavljajo končni znesek.
omejitev dovoljene izvršbe na nekatera sredstva oziroma predmete - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - izvršba na nepremičnine
Dolžnika sta predlagala izvzem stanovanjske hiše S. iz izvršbe tako, se opravi izvršba na drugo hišo G. Navajala sta, da drugi dolžnik ni zaposlen in je brez dohodkov, ter da se drugi dolžnik in tretji dolžnik preživljata le s pokojnino tretjega dolžnika. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da drugi dolžnik in tretji dolžnik nista niti trdila niti izkazala, da bi upnica lahko izterjevano terjatev s pripadki poplačala z izvršbo na hišo G. in ne s prodajo hiše S.
ZPP člen 433, 433/2, 436, 436/2. ZPSPP člen 29, 29/2, 29/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 18-2.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - postopek za izdajo plačilnega naloga - naknadna kontradiktornost - stroški postopka - odmera višine stroškov in nagrade odvetniku
Za nalog za izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora se smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog in slednje velja tudi za določbe o stroških postopka.
prepozna pritožba - COVID-19 - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Zaradi obvladovanja in preprečevanja širjenja bolezni SARS - COV - 2 (COVID - 19) je predsednik vrhovnega sodišča 13. 3. 2020 sprejel Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, po kateri v času njihovega izvajanja procesni roki v sodnih postopkih od 16. 3. 2020 ne tečejo, z izjemo nujnih zadev, med katere sodi tudi obravnavana. Enako ureditev je ohranil Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS - COV - 2 (COVID - 19), ki je pričel veljati 29. 3. 2020, in na njegovi podlagi izdani odredbi predsednika vrhovnega sodišča s 30. 3. 2020 in 4. 5. 2020. Obe navedeni odredbi sta sicer pri zadevah zavarovanja izmed nujnih zadev izvzeli dejanja, ki zahtevajo osebne stike izvršitelja, udeležencev in drugih oseb v teh postopkih, in oprava teh dejanj ni nujna zaradi odvrnitve nevarnosti za življenje in zdravje ljudi ali premoženje večje vrednosti. Izjema se torej ni nanašala na odločanje sodišč, temveč na neposredno izvedbo dejanj, pri katerih bi lahko prišlo do širjenja okužbe.
Ker stranski intervenient z intervencijo ščiti svoj interes in zato v pravdi nastopa v svojem in ne v strankinem imenu, mu nasprotnik vedno dolguje le povračilo njegovih pravdnih stroškov. Pri tem se potrebnost intervenientovih stroškov in stroškov glavne stranke presoja samostojno. Intervenient torej lahko zahteva samo povrnitev lastnih stroškov in ne tudi stroškov stranke, ki se ji je pridružil v pravdi.