izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba proti družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo - subsidiarna odgovornost družbenika osebne družbe - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - izjema od splošnega načela
V postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je predpostavka poprejšnje zahteve za plačilo od družbe z neomejeno odgovornostjo za nastop subsidiarne odgovornosti družbenikov izpolnjena že po naravi stvari – da je upnik zoper družbo z neomejeno odgovornostjo pridobil izvršilni naslov, je moral (s tožbo oziroma v konkretnem primeru s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine) zahtevati plačilo od družbe, glede na potrebo po vložitvi predloga za izvršbo pa je bila ta zahteva neuspešna. Gre za odstop od načela stroge formalne legalitete oziroma razširitev učinkovanja izvršilnega naslova zoper osebno odgovorne družbenike.
varščina namesto začasne odredbe - določitev varščine - višina varščine - izpolnitev obveznosti s strani tretjega
Zakon ne predpisuje, kako visoka mora biti varščina. Biti mora takšna, da je na zadovoljiv in primeren način zavarovana izterjava zavarovane terjatve.
Tako kot mora biti začasna odredba ekvivalent zavarovani terjatvi, mora biti varščina ekvivalent izdani začasni odredbi, ki jo nadomešča, vendar to ne pomeni, da mora biti nadomestek celotne vrednosti z začasno odredbo 'zaseženih' stvari (v danem primeru nepremičnin, katerih odtujitev in obremenitev je bila z izdano začasno odredbo prepovedana). Iz obstoječe sodne praske izhaja enotno stališče, da ni potrebno, da bi bil znesek varščine tolikšen, da bi bilo mogoče iz njega popolnoma poravnati terjatev. Varščina tako ne rabi v vsakem primeru doseči višine celotne terjatve; zadošča toliko, da je na zadovoljiv in primeren način zavarovana izterjava.
dnevno nadomestilo - aktivno zdravljenje - splošni pogoji kot del zavarovalne pogodbe - kontrolni pregled
Aktivno zdravljenje se po Splošnih pogojih presoja na podlagi predložene medicinske dokumentacije in pomeni vsako zdravljenje in terapijo, ki se izvaja neprekinjeno in prispeva k izboljšanju zdravstvenega stanja po poškodbi zaradi nezgode; zavarovalnica dnevnega nadomestila ne izplača za čas med zaključenim aktivnim zdravljenjem in načrtovanim kontrolnim pregledom oziroma za čas čakanja na diagnostične preiskave, terapije, medicinske posege ali čakanja na sprejem v bolnišnico. Iz predložene zdravstvene dokumentacije je razvidno, da na nobenem izmed pregledov ni bilo izvedeno zdravljenje ali terapija, ki bi pripomogla k izboljšanju tožničinega stanja po poškodbi kolena; nasprotno: na pregledih je bilo ugotovljeno, da niso prisotni znaki ali posledice poškodbe z dne 5. 6. 2017, ampak normalen klinični status kolena. To pa so tiste bistvene okoliščine, ki utemeljujejo sklep, da tožnici za navedene preglede ne pripada dnevno nadomestilo. Kontrolni pregled lahko je ali pa ni del aktivnega zdravljenja; to je odvisno od drugih okoliščin.
Res je, kar trdi pritožba, da je toženka že v odgovoru na tožbo zatrjevala, da tožnica ni plačala kupnine in navajala, da tožnica ni pojasnila, kako in na kakšen način je imela že vnaprej pripravljen denar. Vendar je tožnica v pripravljalni vlogi z dne 18.11.2015 navedla, da jo je toženka presenetila, ko ji je sporočila, kdaj naj bo podpis kupoprodajne pogodbe in izročitev oz. prevzem kupnine, zaradi česar si je morala na hitro izposoditi precejšnjo vsoto denarja, ki ji je takrat še manjkala za poplačilo celotne dogovorjene kupnine. Toženka te tožničine trditve ni problematizirala. Tožnica je torej ustrezno pojasnila od kje ji denar za kupnino. To v času prvega sojenja za sodišče tudi ni bilo odločujoče. To je postalo pomembno šele v drugem sojenju, zaradi stališča pritožbenega sodišča o dogovoru sočasne izpolnitve. Zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča tožnica pravočasno predlagala zaslišanje posojilodajalk in izpis iz TRR svoje matere za svojo navedbo, da si je denar izposodila in predložila izpisek svojega TRR. S tem je le dodatno utemeljila svojo trditev, da je toženki izročila kupnino po pogodbi, ki si jo je v pretežnem delu izposodila. Ne gre torej za zatrjevano prekluzijo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00039979
OZ člen 131, 179.. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - varno delovno okolje - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - pravična denarna odškodnina
Tožena stranka je zato, ker ni zagotovila primernega delovnega okolja, ker ni označila prostora za odlaganje palet ter predvidela tudi vmesnega prostora med paletami za opravljanje dela, krivdno odgovorna za nastalo škodo tožniku.
V kolikor je delodajalec dopuščal tako neurejeno delovno okolje, da je lahko vsak delavec odlagal palete z težjimi izdelki, kjerkoli je bil prostor, tožniku ni mogoče očitati, da bi moral sam poskrbeti za varnejše okolje in delovno okolje počistiti. Vsi delavci so opravljali delo na enak način kot tožnik, zato tožniku ni mogoče očitati, da je pri svojem delu kršil navodila tožene stranke in delo opravljal na neustrezen način.
Prav tako je delo zaposlenih ves čas nadzoroval vodja delavnice in bi delavce tudi moral opomniti, na pravilno izvajanje dela. Organizacija dela v delavnici, za katero je zadolžen delodajalec, v konkretnem primeru ni bila ustrezna, zato tožniku ni mogoče očitati soprispevka k nastalemu škodnemu dogodku.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Sodišče se je v zadostni meri ukvarjalo z dogodki, ki so vodili do spornih izjav in pravilno ugotovilo, da ti izjavi nimata vsebine pisnega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, kot je določena v 81. členu ZDR-1. Pravilno je tudi stališče, da mora biti sporazum zapisan v enovitem aktu, jasno mora biti izražena volja obeh strank, da delovno razmerje delavcu preneha in kdaj mu preneha, kar pa iz korespondence med strankama ni razvidno.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti (2008) člen 3, 3/3, 3/3-1, 3/3-3.
preizkus ocene dela
Pravilno je sicer pritožbeno stališče, da lahko delodajalec v sodnem sporu dopolnjuje razloge, na katerih temelji izpodbijana ocena, vendar pa tožena stranka v obravnavani zadevi pri tem ni bila uspešna. Kljub predpisanemu posebnemu načinu ugotavljanja izpolnjevanja kriterijev iz 1. do 3. alineje tretjega odstavka 3. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti je tožena stranka v postopku pred sodiščem uveljavljala določene okoliščine v okviru napačnih kriterijev, pri tem pa med drugim upoštevala tudi dogodke, ki se ne nanašajo na relevantno ocenjevalno obdobje, dela očitkov ni konkretizirala in tudi ne izkazala, poleg tega pa je tožnici očitala neizvajanje del in nalog, ki ne sodijo v okvir njenega delovnega mesta oziroma se od nje ne zahtevajo.
ZZK-1 člen 120, 120/2, 125.c. ZPP člen 112, 112/2.. ZPSto-2 člen 2-9, 2-10.
zemljiškoknjižni postopek - vložitev ugovora - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu - pravočasnost vloge, vezane na rok - dan izročitve vloge sodišču
Če je bila priporočena pošiljka oddana na bencinskem servisu kot pogodbenem partnerju Pošte Slovenije, pooblaščenem za sprejem pošiljk (kontaktna točka), je treba dan oddaje priporočene poštne pošiljke na bencinskem servisu šteti kot dan priporočene oddaje na pošto (glej 9. in 10. točko 2. člena Zakona o poštnih storitvah) in s tem dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP).
Zgolj sklicevanje na določbo prvega odstavka 138. člena ZDavP-2, katera na splošno določa, da mora zavezanec za davek sodelovati pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki je pomembno za obdavčenje, ni zadostno. Iz opisa kaznivega dejanja mora namreč biti popolnoma jasno, na podlagi katere pravne norme je bil obdolženec dolžan voditi poslovne knjige in evidence, ki jih davčnemu organu na njegovo zahtevo ni predložil.
podaljšanje pripora - pregled zapisnika o posvetovanju in glasovanju - priporni razlog
Kot izhaja iz izreka, s strani državnega tožilstva pritožbeno neproblematiziranega izpodbijanega sklepa, je prvo sodišče pripor zoper obdolženca podaljšalo le iz razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Ker pa je v razlogih izpodbijanega sklepa utemeljevalo tudi obstoj drugega pripornega razloga - begosumnost, kar je kazalo na namen podaljšati pripor zoper obdolženca tudi iz tega pripornega razloga, se je sodišču druge stopnje postavilo vprašanje o morebitni neskladnosti pisno izdelanega sklepa z izvirnikom, kar bi bilo mogoče, v skladu s prvim odstavkom 365. člena ZKP, popraviti s posebnim sklepom.
V ta namen je pritožbeno sodišče na podlagi četrtega odstavka 86. člena ZKP, pregledalo v posebnem ovitku zaprti zapisnik o posvetovanju z dne 14. 8. 2020 (list. št. 1577), katerega je po pregledu spet zaprlo v ta poseben ovitek in na njem označilo, da je zapisnik pregledalo. Pri tem pa je ugotovilo popolno skladnost med izvirnikom in izrekom izpodbijanega sklepa, kar pomeni, da je z izpodbijanim sklepom zoper obdolženca pripor podaljšan le iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Iz tega razloga se v nadaljevanju tega sklepa pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do tistih pritožbenih navedb, s katerimi zagovornik izpodbija priporni razlog begosumnosti.
premestitev na drugo delovno mesto - izpolnjevanje pogojev - razveljavitev aneksa
Predmet presoje v tem sporu je zakonitost sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, s katerim je bil aneks št. 11 (posledično pa tudi aneks št. 12, s katerim se je spremenil opis nalog delovnega mesta "analitik VII/2-I") razveljavljen, ker tožnica ob premestitvi ni izpolnjevala pogoja 8 let delovnih izkušenj na delovnem mestu tarifnega razreda VII/2. Ker sodišče prve stopnje v delu komisije za pritožbe ni ugotovilo postopkovnih nepravilnosti in ker je za razveljavitev aneksov ugotovilo zakonit razlog (neizpolnjevanje pogojev za delovno mesto, na katerega je bila tožnica premeščena), tožbenemu zahtevku na razveljavitev sklepa komisije pravilno ni ugodilo. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi za takšno odločitev.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da komisija za pritožbe postopka razveljavitve aneksov ni bila dolžna voditi po določbah ZUP. Če bi bil namen zakonodajalca, da se tudi v postopku po 74. členu ZJU upoštevajo načela in procesna jamstva iz ZUP, bi bilo tako tudi predpisano, kot je to v prvem odstavku 39. člena ZJU določeno za postopek odločanja o pritožbah javnih uslužbencev zoper odločitve o njihovih pravicah ali obveznostih iz delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00040104
OZ člen 41, 41/1.. SPZ člen 48.. ZPP člen 5, 5/1, 182, 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - ugotovitev ničnosti pogodbe - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - poslovna sposobnost - povrnitev vlaganj v nepremičnino - načelo kontradiktornosti postopka - kršitev pravice do izjave v postopku - neizvedba predlaganega dokaza - eventualna kumulacija zahtevkov
Zavrnitev dokaznega predloga, ki bi ovrgel rezultate dosedanjega dokaznega postopka z argumentom, da so že izvedeni dokazi tako prepričljivi in popolni, da jih tudi novi dokaz ne bi mogel ovreči, ni dopustna. Sodišče torej ne sme zavrniti dokaza z argumentom, da se je že prepričalo v nasprotno (kot v konkretnem primeru), takšna vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena. Pritožba tožnika tako utemeljeno graja zavrnitev dokaznih predlogov, s katerima je dokazoval pravno pomembno sposobnost razsojanja.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - odhod iz kraja bivanja
Izpoved tožničinega osebnega zdravnika, da po njegovem mnenju tožničino zapuščanje kraja bivanja ni poslabšalo njenega zdravstvenega stanja, na drugačno ugotovitev nima vpliva. Tožnica je s svojim ravnanjem kršila bolniški stalež, saj ji njen osebni zdravnik ni dovolil odhajanja iz kraja bivališča, tega pa tudi za nazaj ne more storiti, ravnala pa je tudi v nasprotju z določbo 233. člena Pravil OZZ.
O alternativni kumulaciji zahtevkov je mogoče govoriti le, kadar obstaja alternativna obveznost dolžnika, ki ima možnost izbire. V takšnem primeru mora biti tudi tožbeni zahtevek oblikovan alternativno, tako da dolžniku omogoča, da izbere med prvo in drugo izpolnitvijo. Ker za tak primer v obravnavani zadevi ne gre, se tožnik zmotno sklicuje na določilo tretjega odstavka 18. člena ZST-1 v delu, ki velja za alternativni tožbeni zahtevek, po katerem se sodna taksa odmeri le za najvišji postavljeni zahtevek.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038914
ZZZDR člen 52. DZ člen 303. ZGD-1 člen 471, 480. SPZ člen 72. OZ člen 39, 40, 131, 190.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - pogodba o prenosu nepremičnin - prodaja nepremičnine - skupno premoženje - novo premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - prodaja nepremičnine gospodarski družbi - delitev skupnega premoženja - skupna lastnina zakoncev - poslovni delež zakonca v družbi - osnovni vložek - vir sredstev, s katerimi je bilo premoženje pridobljeno - predmet skupnega premoženja - pravna podlaga tožbenega zahtevka - neupravičena obogatitev - prenos nepremičnin - veljavnost pogodbe - izpodbojen pravni posel - slaba vera kupca - direktor družbe - izpodbijanje dobrovernosti - odsotnost pravne podlage - odškodninska podlaga - protipravnost ravnanja - ničnost pogodbe - nagib za sklenitev pogodbe - nedopusten nagib - odplačna pogodba - pridobitev poslovnega deleža - zmanjšanje premoženja - substanciranje navedb - opredelitev škode - pomanjkljive trditve - nesklepčnost trditev
Nekdanja zakonca niti po razvezi zakonske zveze ne smeta samostojno, torej brez soglasja drugega zakonca, razpolagati s skupnim premoženjem, pridobljenim v času njune zakonske skupnosti. Do delitve tega premoženja namreč zakonca z njim upravljata in razpolagata skupno in sporazumno (prvi odstavek 52. člena ZZZDR). Skupno premoženje preneha šele z delitvijo. Dotlej v skladu z načelom realne subrogacije velja, da so vse stvari in pravice, ki jih (nekdanja) zakonca pridobita s skupnim premoženjem, njuna skupna last.
Ko je druga toženka prenesla sporni dve parceli na prvo toženko in se je ta v zemljiški knjigi vknjižila kot njuna lastnica, je skupna lastnina tožnika in druge toženke na tem premoženju prenehala, v skupno premoženje zakoncev pa je prešlo novo pridobljeno premoženje, ki ga predstavlja poslovni delež druge toženke v družbi (prvi toženki). Ker lahko poslovni delež pripada eni ali več osebam (prvi odstavek 480. člena ZGD-1), je lahko tudi del skupnega premoženja zakoncev, če je bil osnovni vložek dan iz skupnega premoženja.
Družba je samostojni pravni subjekt z lastnim premoženjem (471. člen ZGD-1). Predmet skupnega premoženja zakoncev zato ne more biti lastninski delež na celotnem premoženju družbe ali na posameznih premoženjskih objektih, ki spadajo v premoženje družbe, pač pa samo udeležba v obliki poslovnega deleža (oziroma v obliki delnic).
Kadar glede stvari iz skupnega premoženja sklepa pravni posel le en zakonec, se zahteva soglasje drugega zakonca (52. člen ZZZDR). Po ustaljeni sodni praksi je v nasprotnem primeru takšen posel izpodbojen, ne pa ničen. Če se drugi zakonec z razpolaganjem ni strinjal, bo lahko dosegel razveljavitev posla, če bo dokazal, da je bil tretji (pridobitelj) v slabi veri. V konfliktu interesov med dobrovernim pridobiteljem in skupnim lastnikom, ki svoje pravice ni vknjižil v zemljiško knjigo, mora slednji prevzeti tveganje za neprimerno ravnanje drugega člana skupnosti. Šteje se, da tretji ni v dobri veri, kadar je vedel, da je stvar v skupni lastnini in da se razpolaga brez soglasja drugega skupnega lastnika.
Znesek, na katerega meri tožnikov primarni zahtevek, ni skupno premoženje nekdanjih zakoncev. Tudi ne gre za njuno skupno terjatev.
Ugotovljena dobrovernost prve toženke (družbe), na katero je druga toženka, bivša žena tožnika, prenesla nepremičnini, ki sta bili skupna last bivših zakoncev, predstavlja oviro za zatrjevano ničnost pogodbe o prenosu nepremičnin.
Če direktor prve toženke (družbe) ni vedel, da druga toženka (bivša tožnikova žena) nima tožnikovega soglasja za razpolaganje s spornimi nepremičninami, potem toženkama ni mogoče očitati, da je bil njun skupni namen izigrati tožnika in da sta obe pri sklepanju pogodbe ravnali nemoralno.
Druga toženka - tožnikova bivša žena je resda ravnala protipravno, ko je s spornimi parcelami razpolagala brez tožnikovega soglasja. A tožnikove trditve ne dajejo zadostne podlage za sklepanje o njegovem oškodovanju. Posplošeno sklicevanje, da je zaradi razpolaganja druge toženke prišlo do zmanjšanja skupnega premoženja, ne zadošča. Kot že navedeno, sta tožnik in druga toženka namesto spornih parcel pridobila poslovni delež v prvi toženki. Tožnik ne trdi, da je bil ta delež vreden manj kot parceli, ki sta predstavljali stvarni vložek v družbo.
ZLPP člen 3, 4, 4/1. ZZLPPO člen 6, 6/1. OZ člen 190, 190/1. ZMZPP člen 18, 18/1. Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (1993) člen 14.
lastninsko preoblikovanje podjetij - otvoritvena bilanca - vrednotenje postavk v računovodskih izkazih - skrito premoženje - nepremičnina v tujini - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - neupravičena obogatitev
V primeru, ko je bila vrednost družbenega kapitala ugotovljena na podlagi cenitve podjetij po pooblaščenem ocenjevalcu vrednosti podjetij, so Agenciji prezentirano premoženje predstavljala sredstva, ki so bila upoštevana v tej cenitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00036935
OZ člen 41, 41/1, 86. ZPP člen 80.
dedni dogovor - razveljavitev dednega dogovora - sposobnost razsojanja - pogodbena stranka - poslovna sposobnost - poslovna sposobnost stranke - zastopanje stranke - soglasje skrbnika za posebni primer
Za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev pogodbe (prvi odstavek 41. člena OZ). Položaj, ko sklene pogodbo oseba, ki nima poslovne sposobnosti, in ko sklene pogodbo oseba, ki sicer ima poslovno sposobnost, nima pa sposobnosti razsojanja, je istovrsten. Taka pogodba sploh ne nastane oziroma je nična.
uporabnina solastne stvari - stopnja konflikta - razvezni postopek - izselitev zakonca - nasilje zakonca
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da konflikti med zakoncema v času razveznega postopka, zaradi katerih se zakonec izseli iz solastne nepremičnine, niso sami po sebi zadosten (utemeljen) razlog, zaradi katerega bi bil zakonec, ki se je izselil, kot solastnik upravičen do uporabnine. Izkazane morajo biti posebne okoliščine, zaradi katerih se je solastnik zaradi ravnanja drugega solastnika (ali zaradi nasilja ali drugega nedopustnega ravnanja solastnika, ki ga je mogoče opredeliti ne le kot konflikte med solastnikoma, ampak kot poseg in resno grožnjo v solastnikovo telesno ali duševno intergriteto) izselil in zaradi katerih se ni dolžan vrniti nazaj v nepremičnino. Teh posebnih okoliščin pa tožnica ni uspela izkazati s stopnjo prepričanja.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - plačilo odškodnine - motenjski spor - trajanje postopka - trajanje spora zaradi motenja posesti - odločanje brez nepotrebnega odlašanja - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Sodišče prve stopnje je v sodbi podrobno pojasnilo razloge, na podlagi katerih je ugotovilo, da v motenjski pravdi v nobeni fazi postopka ni prišlo do nepotrebnega odlašanja z odločanjem ter da je postopek potekal tekoče in brez pomembnih zastojev.
ZLPP člen 18, 24. ZPPOLS člen 7, 8, 10, 12, 12/3, 12/4, 12/5, 15, 15/4, 15/5, 16, 16/4, 16/5, 16/6, 19. Uredba o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač (1993) člen 6, 8, 10. ZOR člen 183. OZ člen 1060.
družbena lastnina - privatizacija podjetja - udeležba delavca v lastninskem preoblikovanju (privatizaciji) podjetja - izdaja zadolžnic - interna razdelitev delnic in notranji odkup delnic - nastop kontrahirne dolžnosti pri notranjem odkupu - kršitev kontrahirne dolžnosti - denarna odškodnina - povrnitev premoženjske škode - razlika premalo izplačane plače
Bistveni razlog, da Sklad RS za razvoj, d.d. (v nadaljevanju Sklad) s tožniki ni sklenil pogodb oziroma da niso bili udeleženi pri privatizaciji delodajalca so torej okoliščine, da njihova potrdila o premalo izplačanih neto osnovnih plačah niso bila razknjižena pri ARSPPNI in da potrdilo o razknjižbi ni bilo izročeno Skladu oziroma da v primeru, če je bil organ upravljanja pasiven, v nadaljnjem roku 60 dni svojih pravic niso sami uveljavljali neposredno pri Skladu, ki bi moral v nadaljevanju z njimi skleniti pogodbe o prodaji delnic. Dolžnost poskrbeti za razknjižbo potrdil ni bila na Skladu. V petem odstavku 15. člena ZPPOLS je jasno določeno, kakšen je postopek v primeru, če je organ upravljanja podjetja pasiven: upravičenci - tožniki bi morali v nadaljnjih 60 dneh svoje pravice uveljavljati sami neposredno pri Skladu preko skupnega zastopnika, pooblaščenega za sklenitev in izvedbo pogodbe o odkupu delnic.
Ni obveze za opozarjanje na okoliščine, ki jih določa že sam zakon in katerih relevantnost izhaja že iz samega zakona. Če so tožniki sami opustili uveljavljanje pravice, ki je bila za varstvo njihovih pravnih interesov določena v zakonu, ne morejo odgovornosti za morebitne negativne posledice tega prevaliti na Sklad.