O alternativni kumulaciji zahtevkov je mogoče govoriti le, kadar obstaja alternativna obveznost dolžnika, ki ima možnost izbire. V takšnem primeru mora biti tudi tožbeni zahtevek oblikovan alternativno, tako da dolžniku omogoča, da izbere med prvo in drugo izpolnitvijo. Ker za tak primer v obravnavani zadevi ne gre, se tožnik zmotno sklicuje na določilo tretjega odstavka 18. člena ZST-1 v delu, ki velja za alternativni tožbeni zahtevek, po katerem se sodna taksa odmeri le za najvišji postavljeni zahtevek.
odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
Pritožba pravilno uveljavlja, da je pri odmeri stroškov postopka v predmetni zadevi treba upoštevati, da tožniku ni bila priznana brezplačna pravna pomoč že od začetka postopka, temveč šele od 25. 6. 2019 dalje, zaradi česar je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo o znižanju nagrade iz petega odstavka 17. člena ZOdv. Tako je tožnikov pooblaščenec upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi le za tisto delo, ki ga je opravil po 25. 6. 2019.
ZPP člen 458, 458/1. Odlok o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov (2012) člen 25, 35.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - gospodarska javna služba - plačilo storitev - zbiranje odpadkov - odvoz odpadkov - sporočanje števila uporabnikov
Tožena stranka ni izkoristila pravice do uskladitve prostornine in števila posod z njenimi potrebami. Ker je bila na odjemnem mestu edini uporabnik, je zavezana k celotnemu plačilu.
Tretji odstavek 60. člena ZD torej zahteva tudi zaključek, da je bila zmota kavzalna, da bi mati (zapustnica) testirala drugače kot je ali pa sploh ne bi sestavila oporoke, če ne bi imela zmotne predstave o okoliščini oziroma o vzroku, ki jo je napeljal k testiranju (o nagibu).
varščina namesto začasne odredbe - določitev varščine - višina varščine - izpolnitev obveznosti s strani tretjega
Zakon ne predpisuje, kako visoka mora biti varščina. Biti mora takšna, da je na zadovoljiv in primeren način zavarovana izterjava zavarovane terjatve.
Tako kot mora biti začasna odredba ekvivalent zavarovani terjatvi, mora biti varščina ekvivalent izdani začasni odredbi, ki jo nadomešča, vendar to ne pomeni, da mora biti nadomestek celotne vrednosti z začasno odredbo 'zaseženih' stvari (v danem primeru nepremičnin, katerih odtujitev in obremenitev je bila z izdano začasno odredbo prepovedana). Iz obstoječe sodne praske izhaja enotno stališče, da ni potrebno, da bi bil znesek varščine tolikšen, da bi bilo mogoče iz njega popolnoma poravnati terjatev. Varščina tako ne rabi v vsakem primeru doseči višine celotne terjatve; zadošča toliko, da je na zadovoljiv in primeren način zavarovana izterjava.
Stranka, ki preklicuje priznanje, mora svoj preklic obrazložiti ter navesti in izkazati "vse okoliščine", ki preklic opravičujejo. To je pojasniti, zakaj je preklic upravičen in to upravičenost tudi izkazati. To ji bo uspelo, če bo navedla (in izkazala) razloge za zmoto pri priznanju.
Navedba tožene stranke, da v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnin, glede katerih tožeče stranka v tem postopku vtožuje plačilo stroškov obratovanja in upravljanja, ni vpisana tožena stranka, ne glede na temeljna načela zemljiške knjige (načelo javnosti in načelo publicitetnega učinka vpisov) ne zadostuje za upoštevanje preklica priznanja. Tožena stranka bi namreč morala konkretno zatrjevati, zakaj je ob podaji priznanja opravičljivo zmotno menila, da je lastnica zadevnih nepremičnin.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Sodišče se je v zadostni meri ukvarjalo z dogodki, ki so vodili do spornih izjav in pravilno ugotovilo, da ti izjavi nimata vsebine pisnega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, kot je določena v 81. členu ZDR-1. Pravilno je tudi stališče, da mora biti sporazum zapisan v enovitem aktu, jasno mora biti izražena volja obeh strank, da delovno razmerje delavcu preneha in kdaj mu preneha, kar pa iz korespondence med strankama ni razvidno.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - odhod iz kraja bivanja
Izpoved tožničinega osebnega zdravnika, da po njegovem mnenju tožničino zapuščanje kraja bivanja ni poslabšalo njenega zdravstvenega stanja, na drugačno ugotovitev nima vpliva. Tožnica je s svojim ravnanjem kršila bolniški stalež, saj ji njen osebni zdravnik ni dovolil odhajanja iz kraja bivališča, tega pa tudi za nazaj ne more storiti, ravnala pa je tudi v nasprotju z določbo 233. člena Pravil OZZ.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti (2008) člen 3, 3/3, 3/3-1, 3/3-3.
preizkus ocene dela
Pravilno je sicer pritožbeno stališče, da lahko delodajalec v sodnem sporu dopolnjuje razloge, na katerih temelji izpodbijana ocena, vendar pa tožena stranka v obravnavani zadevi pri tem ni bila uspešna. Kljub predpisanemu posebnemu načinu ugotavljanja izpolnjevanja kriterijev iz 1. do 3. alineje tretjega odstavka 3. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti je tožena stranka v postopku pred sodiščem uveljavljala določene okoliščine v okviru napačnih kriterijev, pri tem pa med drugim upoštevala tudi dogodke, ki se ne nanašajo na relevantno ocenjevalno obdobje, dela očitkov ni konkretizirala in tudi ne izkazala, poleg tega pa je tožnici očitala neizvajanje del in nalog, ki ne sodijo v okvir njenega delovnega mesta oziroma se od nje ne zahtevajo.
ZZK-1 člen 120, 120/2, 125.c. ZPP člen 112, 112/2.. ZPSto-2 člen 2-9, 2-10.
zemljiškoknjižni postopek - vložitev ugovora - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu - pravočasnost vloge, vezane na rok - dan izročitve vloge sodišču
Če je bila priporočena pošiljka oddana na bencinskem servisu kot pogodbenem partnerju Pošte Slovenije, pooblaščenem za sprejem pošiljk (kontaktna točka), je treba dan oddaje priporočene poštne pošiljke na bencinskem servisu šteti kot dan priporočene oddaje na pošto (glej 9. in 10. točko 2. člena Zakona o poštnih storitvah) in s tem dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP).
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada izvedencu - plačilo nagrade za opravljeno delo - pripombe na izvedensko mnenje - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - upravičenost izvedenca do nagrade - prispevki iz socialnega zavarovanja - pospešitev postopka
Sodišče prve stopnje je pritožnici vročilo izvedensko mnenje skupaj z izpodbijanim sklepom, zato se ni moglo opredeliti do pripomb pritožnice, ki jih v pritožbi navaja, da izvedenec ni odgovoril na vprašanja, ki mu jih je zastavilo sodišče prve stopnje.
dnevno nadomestilo - aktivno zdravljenje - splošni pogoji kot del zavarovalne pogodbe - kontrolni pregled
Aktivno zdravljenje se po Splošnih pogojih presoja na podlagi predložene medicinske dokumentacije in pomeni vsako zdravljenje in terapijo, ki se izvaja neprekinjeno in prispeva k izboljšanju zdravstvenega stanja po poškodbi zaradi nezgode; zavarovalnica dnevnega nadomestila ne izplača za čas med zaključenim aktivnim zdravljenjem in načrtovanim kontrolnim pregledom oziroma za čas čakanja na diagnostične preiskave, terapije, medicinske posege ali čakanja na sprejem v bolnišnico. Iz predložene zdravstvene dokumentacije je razvidno, da na nobenem izmed pregledov ni bilo izvedeno zdravljenje ali terapija, ki bi pripomogla k izboljšanju tožničinega stanja po poškodbi kolena; nasprotno: na pregledih je bilo ugotovljeno, da niso prisotni znaki ali posledice poškodbe z dne 5. 6. 2017, ampak normalen klinični status kolena. To pa so tiste bistvene okoliščine, ki utemeljujejo sklep, da tožnici za navedene preglede ne pripada dnevno nadomestilo. Kontrolni pregled lahko je ali pa ni del aktivnega zdravljenja; to je odvisno od drugih okoliščin.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba proti družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo - subsidiarna odgovornost družbenika osebne družbe - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - izjema od splošnega načela
V postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je predpostavka poprejšnje zahteve za plačilo od družbe z neomejeno odgovornostjo za nastop subsidiarne odgovornosti družbenikov izpolnjena že po naravi stvari – da je upnik zoper družbo z neomejeno odgovornostjo pridobil izvršilni naslov, je moral (s tožbo oziroma v konkretnem primeru s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine) zahtevati plačilo od družbe, glede na potrebo po vložitvi predloga za izvršbo pa je bila ta zahteva neuspešna. Gre za odstop od načela stroge formalne legalitete oziroma razširitev učinkovanja izvršilnega naslova zoper osebno odgovorne družbenike.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00036940
ZPP člen 3, 3/3, 7, 212, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - zavarovalna polica - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je tožeča stranka dovolj specificirala svojo terjatev (tako v delu glavnice kot tudi obresti), z listinami (zavarovalne police, finančna kartica in obračuni obresti) pa jo le še natančneje substancirala. Njeno sklicevanje na listinske dokaze je bilo tudi tako določno, da je prvostopenjskemu sodišču omogočalo hitro in učinkovito povzemanje zatrjevanih dejstev. Pri tem je poudariti, da tožena stranka kljub temu, da so bili omenjeni listinski dokazi priloženi že dopolnitvi tožbe, tem v odgovoru na tožbo ni konkretizirano nasprotovala, trditveno breme v zvezi s tem, kdaj je tožena stranka izvedla delna plačila, pa je bilo nenazadnje na njej.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3, 4, 4a, 4b.
odškodninski zahtevek - odškodninska terjatev - nepremoženjska škoda - prometna nesreča - pravična denarna odškodnina - uporaba tujega prava - uporaba hrvaškega prava - hrvaško pravo - navezne okoliščine - pravo kraja prometne nesreče - registracija vozila - mednarodna pogodba - jezikovna razlaga - krivda voznika
Konvencija o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče v 3. členu odkazuje na zakonodajo države, v kateri se je pripetila nesreča. Tudi po mnenju Ustavnega sodišča je kraj, kjer je bilo škodno dejanje storjeno, vrednostno nevtralna navezna okoliščina. Soglašati je mogoče s pritožbo, da so nekateri škodni primeri lahko v tesnejši zvezi s kakšnim drugim pravom. Konvencija zato v 4. členu našteva izjeme, ko se namesto zakonodaje države, v kateri se je pripetila nesreča, uporabi domača zakonodaja države registracije. Nobena od naštetih izjem pa ni podana v tožničinem primeru.
prepozna pritožba - COVID-19 - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Zaradi obvladovanja in preprečevanja širjenja bolezni SARS - COV - 2 (COVID - 19) je predsednik vrhovnega sodišča 13. 3. 2020 sprejel Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, po kateri v času njihovega izvajanja procesni roki v sodnih postopkih od 16. 3. 2020 ne tečejo, z izjemo nujnih zadev, med katere sodi tudi obravnavana. Enako ureditev je ohranil Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS - COV - 2 (COVID - 19), ki je pričel veljati 29. 3. 2020, in na njegovi podlagi izdani odredbi predsednika vrhovnega sodišča s 30. 3. 2020 in 4. 5. 2020. Obe navedeni odredbi sta sicer pri zadevah zavarovanja izmed nujnih zadev izvzeli dejanja, ki zahtevajo osebne stike izvršitelja, udeležencev in drugih oseb v teh postopkih, in oprava teh dejanj ni nujna zaradi odvrnitve nevarnosti za življenje in zdravje ljudi ali premoženje večje vrednosti. Izjema se torej ni nanašala na odločanje sodišč, temveč na neposredno izvedbo dejanj, pri katerih bi lahko prišlo do širjenja okužbe.
ZPVAS člen 1, 1/3-1, 1/3-2, 8, 11, 12, 12/1-1, 12/1-2. ZD člen 28, 52, 221. SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1. ZAgrS člen 4, 4/1, 4/1-1, 15, 15/4-1, 16, 16/3-4, 44, 58. Pravilnik o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti ter o vsebini registra agrarnih skupnosti in njihovih članov (1994) člen 2, 2/1, 2/1-12.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - pozneje najdeno premoženje zapustnika - članstvo v agrarni skupnosti - dodatni sklep o dedovanju - ugotovitev vrednosti zapuščine - določitev vrednosti daril - premoženjske pravice - vračanje premoženjskih pravic - skupna lastnina - solastnina - določitev deležev na premoženju - domneva enakih deležev
Uveljavljeni individualistični koncept lastnine ne omogoča vrnitve stvarnih pravic kolektivnim pravnim subjektom, kakšna je agrarna skupnost, temveč se stvarne pravice vračajo individualno določenim subjektom, konkretno članom agrarne skupnosti kot skupna lastnina. V primeru skupne lastnine pa deleži niso določeni.
Za odločitev o dedovanju pozneje najdenega premoženja ni potreben izračun nujnih deležev in vračun vrednosti daril (glej 28. in 52. člen ZD), zato ocena vrednosti naknadno najdene zapuščine ni eno od pravno odločilnih dejstev za izdajo izpodbijanega sklepa (ta vrednost je bila ocenjena le z namenom odmere sodne takse).
ZŠtip-1 člen 2, 87, 87/1, 92, 99, 99/5.. ZS člen 3.. OZ člen 240.
vračilo štipendije - pravna praznina - nepredvidljive okoliščine in višja sila
Šele po noveliranem 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1B, ki se je začel uporabljati za šolsko leto 2018/2019, štipendist ni dolžan vrniti štipendij, izplačanih za ponavljanje letnika iz upravičenih razlogov iz 1. odstavka 87. člena ne glede, ali je letnik uspešno zaključil ali ne. V 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1 je šlo za pravno praznino, kot je pritožbeno sodišče že ugotavljalo v istovrstni zadevi, in jo zapolnilo z ustreznimi razlagalnimi argumenti. Poleg teleološke razlagalne metode je uporabilo tudi analogijo legis in argument a simili ad simile - sklepanje od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna10. Ker ZŠtip-1 ni urejal oprostitve odgovornosti, če je do zamude v izpolnitvi obveznosti prišlo iz razlogov, ki jih štipendist ni mogel preprečiti, odpraviti niti se jim izogniti, je v skladu s 3. členom ZS uporabilo 240. člen OZ. Upoštevalo je, da je že v splošni določbi v 3. členu ZŠtip-1 višja sila definirana kot vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščina zunaj nadzora dodeljevalca štipendij ali štipendista, ki enemu ali drugemu preprečuje izpolnitev obveznosti, ker dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvideti ali nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti. Službena odsotnost mentorja v času pred iztekom študijskega razmerja ob pravočasno oddani magistrski nalogi za zagovor zagotovo sodi v okoliščino iz 3. člena ZŠtip-1, ki je štipendist ne more odvrniti.
DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00040985
ZDen člen 51, 60, 60/1, 73. Navodilo za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo (1991) člen 23.
denacionalizacijski postopek - odškodnina v obliki obveznic - postopek za določitev odškodnine - odškodnina po ZDen - vrnitev podržavljenega premoženja v naravi - denacionalizacijski zavezanec - možnost sodelovanja v postopku - upravni postopek - sodelovanje v upravnem postopku - položaj stranke v denacionalizacijskem postopku - pravica do izjave - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo - ugotavljanje pogoja vzajemnosti - državljanstvo denacionalizacijskega upravičenca
V postopku po 73. členu ZDen mora sodišče presoditi, ali so izpolnjene vse predpostavke za priznanje odškodnine. Ena od teh je, da je upravičenec do te odškodnine zavezanec v postopku denacionalizacije, nadaljnji pa, da se iz njegovih sredstev vrne nepremičnina v naravi in da je to nepremičnino pridobil odplačno.
Ker v obravnavanem primeru upravni organ nasprotnemu udeležencu ni priznaval položaja stranke v delu upravnega postopka, ki se je nanašal na vrnitev poslovnega prostora, temveč le v delu postopka glede podstrešnega stanovanja, ni mogoč zaključek, da je imel nasprotni udeleženec konkretno možnost uresničiti svojo pravico do izjave v upravnem postopka v delu, ki se je nanašal na vrnitev poslovnega prostora.
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je vezano na upravno odločbo, na podlagi katere je bil upravičencem vrnjen poslovni prostor. Zgolj v primeru, če ima stranka sodnega postopka v predhodnem upravnem postopku konkretno možnost sodelovanja oziroma konkretno možnost uresničitve svoje pravice do izjave, jo v njem izdana pravnomočna odločba zavezuje v sodnem postopku.
Pravilna je presoja, da razen dejstva, da je predmetna nepremičnina dolžnikov dom, ni izpolnjen noben drug od kumulativno zahtevanih pogojev za odlog izvršbe iz četrtega odstavka 71. člena ZIZ.